Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/2003101700455645

Trebuh Demetre sobota, 4. oktober 2003 @ 06:28 CEST Uporabnik: Tatjana Malec (Pesem je napisana leta 1990 ob vojni » puščavski vihar«, Američani so poimenovali vojno »Mati vseh bitk«) HČERE: Prazen je tvoj trebuh, mati Demetra. Mar zasleduješ beg šepave, stekle zveri, kužnost njenih glasov. Zoglenelo siv bo tu pepel. Pesek utriplje kakor kri tvojih sinov. Slišimo šum odtekanja časa in krvi. Privide ožarjajo brezprsni svetovi luči. Luna sopi svoj spanec v lobanjah teme. Nastopil bo nenapovedani čas, zbor okostnjakov se je dvignil nad peščino. Krokarji krilijo med duhovi kakor ljudje… kakor ljudje …. … Tu se začanja puščava. Razcefrana oblačila v vetru in vrtanje rok po pesku se nikoli ne umiri.Prokleto in sveto na istem mestu v večnem iskanju ravnotežja. DEMETRA: Leopardovo žrelo je nenasitno. V tavajoči sli neugasle žeje naskoči odločno, šine k višku, zapodi se z viharjem, zlomi vrat, zagrabi in raztrga drobovje. Na ležajih se zavrtijo zobje in očesno zrklo vleče ognjena vprega škrlatnega tropa. Videla sem podaljšane plamene oči in nebesne kače strasti. Slišala sem klavirsko spremljavo ognjenih strel, tresk rok na klaviaturo in krik neba nad negibnostjo puščavskega molka. Moje bose noge so odnehale služiti. V pesek se potaplja telo mojega telesa. Smrt zapušča druga življenja in telo mojega telesa se bo razodevalo v vašem telesu in vašem duhu. HČERE: Močnejša od smrti si, mati Demetra. DEMETRA: Poslej se vrata peščenih hodnikov Babilona vedno zastrejo. Zvrstijo se zaporedja nerazumljenih ugank, kakor iztekanje peska iz tisočerih peščenih ur, kakor kroženje beline. Moj duh ne bo zdržal krikov v vrtincih vetra, kriljenja peruti, piskanja in škripanja naprav, kajti v njegovem koncu je vaš začetek, ki ga s svojim telesom ne morem razumsko doseči. HČERE: Z bahavostjo svetlobe iz Zeusove glave prihajajo na slavje otroci Apolona in Atene. Z lahkoto jastrebov posedejo za omizja, da pokrepčajo svoje telo s slastjo zmagoslavja. Rastejo čezse iz ene obljube v drugo. Dan je velik, prazen in teman po ustaljeni navadi. DEMETRA: Poslej je vedno tako. HČERE: Odslej bo drugače. Le v joku svojih otrok iščemo resnico svoje vere. DEMETRA: Še dolgo ne bo tako. Očetje ne sejejo dobrega zrnja. Cvetoče oaze so izsušene. Vrelci so okameneli v svojih izvirih kakor je okemenela Nioba. Kemija deluje v škrgah pravljic. Otroci sesajo mleko pod zadušljivimi oblaki, netopirji so sanje kurdskih otrok. V lepljivi agoniji ječijo ptice, kožo morja preplavljajo izločki, ribe se umikajo mestnim podganam, pljuča neba se pogrezajo v pesek, v prostorje zatišja prek rezkih ostrin in razbitin orožja, v brezglasju groze se je naselil molk, ki me nagovarja: Zemlja bruha vijolične limone, odpirajo se votle maternice, skoz škrbine odkrušenih zob rjovijo, iz tal vstajajo mrtveci. Odločitve se sesedajo v gnojni usedlini in bolečina davi praznino dneva, ki se preliva iz tišine dneva v tišino noči. Očetje so pogrebci svojih sinov. Brez sentence postavijo kamnit spomenik z angelom belim krilatim odzgoraj, morda na Wall Streetu v New Yorku z napisom: »Umrli so za domovino«. Kaktus se je od krvi razpočil, usta mrličev zevajo v prostranost v horizontali belega peščenega sijaja. Poglejte, hčere, …… puščava, samo puščava železno skeletje… in smrt! Puščavski veter roti svet: »Življenje je sveta stvar«. Na hodnikih Babilona sedi prerok …. na svitku speče kače. Očetje molčijo in povešajo glave. SINOVI: Demetra, mati vseh bratov in sestra drugih otrok, tvoj trebuh je naša smrt. DEMETRA: Vaša smrt sinovi, je moja smrt. SINOVI: Mati Demetra, mati vseh bitk, tvoj trebuh je naša smrt. DEMETRA: Bitke so jalove hčere, jalove leopardove hčere, jalove hčere ne spočenjajo otrok. Nisem mati bitk, sem mati vseh sinov in hčera! SINOVI: Tvoja bitka, mati Demetra, bodi bitka mater za vse sinove sveta. HČERE: Tvoja bitka, mati Demetra, bodi bitka tvojih hčera za vse otroke sveta. DEMETRA: Moji sinovi, sinovi mojih hčera, so moja smrt, so smrt mojih hčera, so smrt bratov in sestra drugih otrok. Mrtvi očetje so mrtvi sinovi. Mrtvi očetje in mrtvi sinovi so moja smrt, smrt mojih hčera in smrt bratov in sestra drugih otrok. SINOVI: Smo mrtvi sinovi. Mrtvi možje smo. Smo očetje nerojenih hčera in sinov. HČERE IN SINOVI: Demetra, mati vseh nerojenih bratov in sestra drugih otrok, tvoj trebuh je naša smrt. …o0o… Tatjana Malec Komentarji (0) www.pozitivke.net





 

Domov
Powered By GeekLog