NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

nedelja 31-mar
  • Razširjeni vid

  • ponedeljek 01-apr
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • sreda 03-apr
  • 22. PRO PR konferenca: vodenje v komunikaciji
  • Znebite se svojih starih telefonov in tablic
  • Med naravo in kulturo

  • sobota 06-apr
  • Veganski golaž na Čistilni akciji ČS Polje

  • nedelja 07-apr
  • Polna luna

  • sreda 10-apr
  • Človek in čas

  • petek 12-apr
  • Mikis Theodorakis: Grk Zorba

  • nedelja 14-apr
  • Razširjeni vid

  • sreda 17-apr
  • Znanja in veščine za uspešno vodenje prostovoljcev
  • Razstava interspace

  • petek 19-apr
  • Ingmar Bergman: Prizori iz zakonskega življenja

  • sobota 20-apr
  • Plečnikova Lectarija

  • sreda 24-apr
  • Zoh Amba »Bhakti«

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Strah   
    četrtek, 11. september 2003 @ 05:55 CEST
    Uporabnik: Devi

    * Duhovna rast

    Strah vlada svetu. Močan, spremenljiv, zahrbten, prilagodljiv, on je resnični gospodar ljudi in njihovih dejanj. Vse, kar je človek do sedaj naredil in vse obveznosti, ki jih ni izpolnil, imajo na sebi samo en pečat in podpis, mogočnega Strahu.

    Strah pred smrtjo, ničevostjo, boleznijo in bedo se širi po svetu kot neizkorenljiva bolezen. Strah zase in za svoje bližnje, rojene in nerojene.

    Strah prestopa prepreke, ruje pod zemljo, leti čez nebo, prebija se skozi stene in betonske zidove. Strah se vleče pod vrati, skozi okna in dimnike, v darilih in nagradah, v odlikovanjih in sanjah. Strah se spušča v doline, se zliva v mesta, seka vasi. Tam je, za mizo bogataša, prikrade se v poročno posteljo mladoporočenih, zleze v posteljo z novorojencem. Strah, težak kot vesoljni svet, izbuljenih oči in neporezanih krempljev.



    Strah ustvarja države in vojske, razvija oborožitev in moč.

    Toda ni države in ni oborožitve, ki bi lahko zaščitila pred strahom. Kot se skozi marmornato ploščo sčasoma prebije poganjek plevela, tako tudi strah premaguje vse človeške izume in obrambe.

    Od otroštva si zamišljamo, ustvarjamo in varujemo nek mali prostor, kjer smo svobodni, varni pred strahom. Na podstrešju, bliže nebu, v svojem "zavetišču ne na zemlji ne na nebu!, sredi grma, z zvestim psom ob sebi, kot v materinem naročju - toda, joj, tudi tu se tresemo, drhtimo, se znojimo, v strahu, da bomo enkrat morali priti ven v točno tistem trenutku, ko nas bo zasačila težava. Še on, ki spi v mrtvaški krsti, ki je, čeprav rojen že mrtev, vsakokrat, ko izstopa - drhti! Strah je njegov gospodar.

    Iz strahu kliče človek Boga in moli k njemu. Roke dvignjene k nebesom se tresejo, celotno telo molilca zvija strah, da se morebiti ne moli ravno k temu svojemu gospodarju, velikemu in vseobsegajočemu Strahu. Namesto, da bi molil v Vseustvarjajočemu, katerega končne sodbe bi se moral resnično bati, je svoj strah povzdignil v božanstvo. O ubogi in zaprti človek, kam gre tvoja duša! Edini strah, katerega bi moral zares občutiti v svoji samotni duši, je strah pred Bogom, od nobenega drugega in od ničesar več. Edino človek, ki se resnično boji božje sodbe in Njegovega gneva je lahko moralen.

    Bil je nekoč čas velikega strahu, čas velike vere, to je bilo to tudi obdobje velike in resnične umetnosti. A po tistem je vera kopnela in ostajal je samo strah, močan kot ledena gora ob boku Titanika. Moleč k Napredku je človek upal, da bo strah premagal. Toda upanje je kopnelo, kopnele in menjavale so se ideologije, a strah je ostajal.

    Človek se trese od besa in tuli na Boga, klanjajoč se Strahu. Ker je izgubil vero, živi v samem srcu svojega edinega velikega Vladarja, v vseobsegajočem Strahu. Prisluškujoč vetru, se mu zdi, da sliši jasna sporočila svojega gospodarja, da uničuje, ubija, kolje in zatira. Če pravi čas ne skoči na svojega bližnjega, na drugega, bo le-ta uničil njega. Roko, ki oklepa vrat in davi - vodi Strah. Roko, ki drhteče, toda odločno, brezumno, objema nož ali ročaj pištole, blagoslavlja Strah. To je novo-stari idol, mojster, črni, nedosegljivi Satan.

    Odreci se, človek, Strahu in se ponovno rodi v resnični veri svojega Gospoda. Strah je poslan od Boga, a ne da bi vladal, temveč da bi razkril nosilca pekla na zemlji, tistega, ki nam zastruplja dneve od rojstva; in da bi nam pokazal edino pot, na kateri bomo zaščiteni in osvobojeni - pot Ljubezni.


    V tem našem črnem času, v tej pomračitvi, se otresimo Strahu, nehajmo služiti Nečastnemu! Ozka so vrata rešitve in vsak dan postajajo ožja; če bo čas Brezčastja trajal, se nam bodo povsem zaprla. Človek ni na zemlji, da bi si z zemeljskimi, materialnmi sredstvi osigural večno življenje, on je tu, da bi si takšno, bodoče življenje zaslužil. Toda merila, po katerih se bo to merilo, niso od tega sveta, njih drži v rokah nepodkupljivi Vladar Vesolja. In če ne bi bilo tako, potem bi bilo človeku zares vse dovoljeno.


    Ranko Risojević
    O duši, Strah

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Strah
  • Več od avtorja Devi
  • Več s področja * Duhovna rast

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/20030831235638284

    No trackback comments for this entry.
    Strah | 9 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Strah

    Prispeval/a: Jakob Ostrjan dne četrtek, 11. september 2003 @ 09:56 CEST
    \"Edino človek, ki se resnično boji božje sodbe in Njegovega gneva je lahko moralen.\"

    Tole izjava je pa ena najbolj zvitih pasti, ki jih je ljudem nastavil Satan!

    Nobeno Višje bitje ne bo obsodilo človeka! Ne Bog, ne bogovi, ne angeli, ne mojstri modrosti! Oni v svojih srcih nosijo ljubezen, oni so ljubezen sama. Enostavno ni možno, da bi sodili.

    \"Sodimo\" si sami. S tem, ko ne poznamo v celoti posledic svojih dejanj, ker si ne prizadevamo dovolj, da bi bili iskreni, da bi spoznali zakone Stvarstva. Stvarstvo ne pozna sodbe in sodnika! V Stvarstvu je tako, da kar boš sejal, boš tudi žel. Desetkratno! Naša tragika je samo v tem, da v trenutku setve ne vemo, kakšno seme trosimo. Res: strašna slepota je človeka.

    Ena sama je morala: spoznaj samega sebe in Stvarstvo. Povsod boš našel znake božje navzočnosti. Te darove neguj in pazi nanje in boš bliže bogu, ki je Resnica.

    Drugih moral ni! So samo želje in pričakovanja človekovega ega, ki rabi druge ljudi za to, da jih izkorišča! Bog rabi eno zapoved, angeli tri, človek nešteto! Dobili smo jih deset, pa nam niso dovolj! Ustave, zakoni, etika... Prazen dim! Mrtva črka na papirju!

    Nobene sodbe ni! So samo človekove napake.


    Strah

    Prispeval/a: stojči dne četrtek, 11. september 2003 @ 10:51 CEST
    :)bravo Jaka,
    točno ta citat je tudi mene zmotil in ravno ko sem razmišljal, kaj bi napisal za odgovor na to, si nekaj podobnega to storil že ti.:)
    Izgleda da nam tale naš ranko risojević ni neka realizirana duša.
    Že naš stari pregovor pravi, da je strah votel, okoli ga pa nič ni, kar je čista resnica in kar itak ves čas ponavljam v svojih člankih tu in na svetu pogovorov. :)
    Ego, strah, satan je naša uboga nevednost , podedovana in podtaknjena, v glavnem produkt razuma, ki ne pozna srca, zato pa nam je dano to čudovito življenje, da v tem kratkem času prepoznamo srce in spoznamo, da smo se bali le enega \"softverskega\" programčka v glavi,
    ki je pozabilo,
    da je njegov \"hardver\",
    njegovo srce. :)

    ---
    stojči


    Strah

    Prispeval/a: Petra dne četrtek, 11. september 2003 @ 11:52 CEST
    No, potem pa mi povejta, kdo na Zemlji je brez ega? ;) On je pač tukaj del nas, to da nosimo bistvo v svojih srcih, pa itak. :)


    Strah

    Prispeval/a: Anonymous dne četrtek, 11. september 2003 @ 12:46 CEST
    Smo si sami postavili zakon: kar seješ to žanješ? in poskrbeli, da se izpolnjuje?


    Strah

    Prispeval/a: stojči dne četrtek, 11. september 2003 @ 14:03 CEST
    Le te :)

    kdor je bliže srcu,
    ima gotovo manj ega,
    čeprav je ego zvit
    in se lepo prilagaja
    in stalno spreminja,
    vendar ta ego,
    čeprav ves čas to počne,
    doume ljubezni, nikoli ne,
    ker ljubezen je čutna globina,
    sam ego pa miselna površina
    in prav pomanjkanje,
    le te.

    ps:) pravzaprav gre vedno samo za smer pozornosti,
    ena je razpuščena gre v smeri ega vedno stran od sebe
    druga je fokusirana in gre vedno v smeri srca. :)

    ---
    stojči


    Strah

    Prispeval/a: Jakob Ostrjan dne četrtek, 11. september 2003 @ 15:09 CEST
    To je zakon Stvarstva. Nismo ga postavili mi, pač pa Stvarnik.

    Poslednjo sodbo so si pa ljudje izmislili med drugim tudi zato, da se jim ni treba truditi za spoznanje zakonov Stvarstva. Zelo lahko je namreč odgovornost za svoje misli, besede in dejanja preložiti nekam v prihodnost, nekam na drugi svet.

    Nihče nam ne bo povedal, kaj je dobro in kaj slabo. Ne na tem, še manj na kateremkoli drugem svetu. Vse to se moramo naučiti sami in to tako, da spoznavamo resnične posledice svojih preteklih misli, besed in dejanj.


    Strah

    Prispeval/a: Jakob Ostrjan dne četrtek, 11. september 2003 @ 15:21 CEST
    Ma, saj ne gre za to, da bi človek moral biti brez ega! Nobena stvar ni slaba, vse je treba za dobro vzeti! Gre za to, da so na svetu problematični tisti ljudje, ki so se s svojim egom poistovetili tako močno, da se ga niti ne zavedajo. S tem avtomatično negirajo svoje bistvo, svoje srce.

    Gre samo za to, da se trudiš za dobroto. Da vsakič, ko moraš izbirati, izbereš dobro. Če seveda veš, kaj to je. Drugače pa moraš poslušati svoje želje (ego!) in potem za nazaj ugotavljati, ali so te želje pripeljale k dobremu ali slabemu. Zaradi tega ego mora biti. On je orodje za učenje, za pridobivanje veščine razlikovanja med dobrim in slabim.

    Pri tem ne mislim na tiste splošne stvari, ki jih vsak prepozna kot dobre ali slabe, pač pa na naše notranje doživljanje, na naš notranji intimni svet. Njega moramo prečistiti, tam moramo narediti red, ločiti dogajanje na dobro in slabo. Ter se nato potruditi, da prvemu sledimo, drugo pa ne sme vplivati na naše misli, besede in dejanja.


    Strah

    Prispeval/a: Anonymous dne četrtek, 11. september 2003 @ 16:22 CEST
    Eni ljudje upoštevajo božjo sodbo, drugi karmo, tretji usodo, gre samo za način interpretacije, ki navkljub strahospoštovanju, ki ga morebiti širi okoli sebe (in odločitev o tem, ali je to nujno ali ne, ali kdo to rabi ali pa ga le ovira, je na vsakem posamezniku) obenem nosi tudi upanje, da nad vsem skupaj vseeno obstaja nekakšen pravičen sistem, zaradi katerega ima vsako dobro in vsak trud svoj smisel.
    imho.

    lp, Devi


    Strah

    Prispeval/a: stojči dne četrtek, 11. september 2003 @ 23:04 CEST
    http://www.gape.org/geeklog/public_html/article.php?story=20030318132502124

    ---
    stojči


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,52 seconds