Ayurveda - prehrana

prof. Stjepan Žagar

Nihče ne more pričakovati, da bo ohranil svojo vitalnost, si opomogel od bolezni in uspel v vadbi joge, brez odgovarjajočega znanja o močnem efektu, ki ga ima prehrana na fizično zdravje, mentalno stabilnost in duhovni napredek.

Jogiji dajejo velik poudarek dieti, kot integralnemu delu uspešnega prakticiranja katerekoli duhovne discipline. Naše telo je troslojno in sestoji iz duše (duhovne energije), fine materialne energije (uma, inteligence in lažnega ega) ter grobe materialne energije (fizičnega telesa). Naše telo in telesa vseh drugih gibljivih in negibljivih živih bitij, so v odnosu na naše vesolje kot mikrokozmos. Vsi so sestavljeni iz življenjske energije (prana je najpomembnejša) in vitalne življenjske moči, ki se manifestira v obliki zemlje, vode, ognja, zraka in etra. Vsaka disharmonija teh elementov v našem telesu, se začuti kot neugodje, bolezen ali bolečina. Ti elementi so v zdravem telesu v popolni harmoniji. Telo te elemente jemlje z vdihavanjem, hranjenjem z rastlinsko prehrano, sončenjem, telovadbo (fizično aktivnostjo) in spanjem. Ayurveda pravi, da je najpomembnejša hrana za našo celotno zgradbo zrak, v katerem je največ prane in drugih življenskih energij (skupaj jih je 10), ki upravljajo z vsemi procesi v telesu. Ayurveda smatra, da je hrana, kot so žitarice, sadje, zelenjava, semena, stročnice, zdravilna zelišča, korenine, mleko, mlečni izdelki in voda, prav tako zelo pomemben vitalni nositelj in izenačevalec prane v telesu. Ta hrana je prav tako tudi temeljni graditelj fizičnega telesa. Moč te hrane pa se popolnoma manifestira, če jo jemljemo v pravilnih kombinacijah in v skladu z zgradbo našega telesa.

Po delu vedski spisov, ki se imenujejo Upanišade, je hrana Brahman ali Božja stvarnost. Enost celostnega življenja je prikazana s procesom hranjenja. Fizično telo je rojeno in živi od hrane. Večina bolezni je posledica napačnega hranjenja. Čeprav dieta ni vedno dovolj, da bi prišli do popolnega ozdravljenja, je le malo bolezni, ki bi lahko bile odstranjene popolnoma brez nje. Prava dieta je osnova za preprečevanje obolenja ter za doseganje zdravega in radostnega življenja. Ayurvedska literatura nudi vse znanje ter različne kombinacije in govori o tem, kaj od prehrambenih artiklov je dobro za posamezno konstitucijo (zgradbo telesa). Toda brez znanja, kako jih pripraviti na ayurvedski način in brez specifičnih receptov, ostajajo take informacije za mnoge omejene.

Pripravljanje hrane po ayurvedskih receptih je zelo zdravo in privlačno zaradi svojega eksotičnega okusa, arome, sestave in barv. Ko poskusimo ayurvedske recepte, smo izpolnjeni z ugodjem in zadovoljstvom. Te prefinjene arome in začimbe igrajo vitalno vlogo v našem približevanju globljim nivojem zdravja in radosti. Ayurvedska hrana ne sme biti napačno smatrana kot ostro začinjena indijska hrana. Mešanice in razmerja začimb morajo biti zložena tako, da odgovarjajo fizični in mentalni konstituciji vsake posamezne osebe, tudi zahodne vzgoje.

Uvod

Govoreč o prehrani običajno govorimo o hranilnih vrednostih hrane. Navadili smo se poslušati o kalorijah, vitaminih, mineralih, ogljikovih hidratih, proteinih itd, ki jih določena hrana vsebuje. Ayurveda pa je zasnovala svojo znanost o prehrani na drugačnem sistemu, pri katerem je najpomembnejši efekt, ki ga povzroča šest ras (okusov). Četudi je ras samo šest, pa so njihove kombinacije mnogoterne. Prav tako vsebuje vsaka hrana določeno vrsto gune ali odlike (guno vrline, guno strasti in guno neznanja). Določena hrana je guru (težka), medtem ko je druga laghu (lahka), lahko je shita virya (ustvarja hlajenje v telesu po uživanju), ali pa ushna virya (ustvarja toplino kot končni rezultat). Torej, vsaka hrana sestoji, poleg svoje rase, tudi iz petih grobih elementov dvajsetih odlik, ki določajo njeno delovanje na telo.

Temeljna sposobnost posameznika, da svoje zdravje vzdržuje, leži po ayurvedi v zdravi prehrani ter zdravih ustaljenih navadah. Prav tako je pomembna uporaba tradicionalnih postopkov kot so joga ter dihalne vaje, pa tudi razumevanje duhovnih vaj, ki ustvarjajo skladnost in srečo. Hrano je potrebno odbirati po naši konstituciji. Če poznamo konstitucijo in njen odnos do kvalitet raznolike hrane, potem si lažje izberemo primerno prehrano. Pri izboru hrane je potrebno vzeti v ozir tudi letni čas. Sledi kratek popis živil, ki pomagajo ali škodujejo določenemu telesnemu ustroju.

Vpliv posameznih živil na telesne doshe

Vata dosho povečujejo: jabolka, suho sadje, krompir, lubenice, jajčevci, paradižnik, sladoled, zelena solata in grah. Oseba vata telesne zgradbe naj jih ne bi jemala v večjih količinah.
Nasprotno temu pa so sladko sadje, kokosovi orehi, avokado, rjavi riž, rdeče zelje, banane, grenivke, pomaranče in češnje za ljudi vata zgradbe primerne.

Pitta dosho bodo povečali: kikirikijevo maslo, zelo začinjena hrana, kislo sadje, papaja, banane, paradižnik in čebula.
Pitto umirjajo: pomaranče, mango, hruške, brstični ohrovt, slive, zelena solata, sončnična semena, gobe in šparglji.

Kapha dosho večajo: dinje, banane, kokosovi orehi, papaja, datelji, ananas in mlečni proizvodi.
Suho sadje, brusnice, basmati riž in kalčki so za ljudi kapha zgradbe dobri.

V poletnem času, ko so temperature povišane, dominira pitta. Takrat ni dobro jesti vroče, začinjene in ostre hrane, saj povečuje pitto. Tekom jeseni, ko je veter močan in včasih hladen in suh, pa je v atmosferi prisotno več vate. V tem času se je dobro izogibati visoko proteinski hrani, suhemu sadju in ostali hrani ki okrepi vato. Zima je čas kaphe, ki prinaša sneg in mraz. V tem obdobju se odsvetuje sladoled, hladne pijače, jugurt in sir, saj povečujejo kapho.

Pomembni dejavniki prehrane so tudi kvaliteta in svežina hrane. Poleg tega se določena živila med sabo ne ujemajo, zato jih ni dobro uživati hkrati. Večino plodov iz družine lubenic je, na primer, treba jesti samostojno, saj lahko v kombinaciji z drugo hrano povzročajo sesirjanje in tako preprečujejo absorbiranje v prebavnem traktu, to pa lahko privede do neravnotežja treh dosh. Če uživamo hrano, ki se ne ujema, skupaj, se v telesu ustvarjajo toksini, zato je treba uživanje hrane vedno uskladiti tudi s stanjem agnija, prebavnega ognja v telesu. Ne jejte, če niste lačni in ne pijte, če niste žejni. Občutek lakote pomeni, da je vaš prebavni ogenj razplamten in pripravljen použiti hrano. Če v tem času pijete, tekočina razredči prebavne sokove in oslabi agni.

Pomembno je tudi, kako jeste, saj se s hranjenjem ne hrani samo telesa temveč tudi um in zavest. Med jedjo je treba sedeti vzravnano, ne brati, voditi resnih pogovorov ali gledati televizije. Misli naj bodo obrnjene k hrani in zavedanju njenega okusa. Če žvečimo z ljubeznijo in občutkom, bomo jasno izkusili njen okus, ta pa ne izvira iz hrane, temveč iz doživljanja tistega, ki jé. Če je agni poškodovan, potem okusa hrane ne bomo doživeli pravilno. Začimbe pomagajo pri razplamtevanju agnija, čistijo telo in hrani izboljšujejo okus. Priporoča se prežvečiti vsak zalogaj vsaj 32-krat, preden ga pogoltnemo. S tem omogočimo prebavnim encimom v ustih, da izvršijo svojo nalogo, ter damo želodcu čas, da se pripravi na prebavljanje prežvečene hrane. Pomembno je jesti umirjeno in počasi. Količina hrane, ki jo zaužijemo v enem obroku, naj ne bo večja od količine dveh polnih pesti. Če jemo preveč, se bo želodec razširil in zahteval dodatno hrano, prekomerno uživanje hrane pa ustvarja dodatne toksine v prebavnem traktu. Taka hrana postane strup, ki ga mora organizem z dodatnim naporom odstraniti. Jesti in piti je treba disciplinirano in pravilno. Hrana zaužita na tak način hrani in krepi telo, um in zavest in doprinaša k dolgoživosti.

Za vzdrževanje ravnotežja v telesu je pomembna tudi voda. Lahko se jo uživa tudi v obliki sadnih sokov. Sadnih sokov naj ne bi uživali ob obroku, pitje vode pa je ob hranjenju zaželjeno. Med jedjo se jo uživa toplo v malih požirkih. Voda, zaužita med jedjo, postane nektar, ki pomaga prebavi. Če pa se spije po jedi večjo količino vode, se s tem razredči prebavne sokove in zmoti prebavo. Dnevno bi morali zaužiti od 1,5 do 2,5 litrov vode v hrani ali posebej. Pretirana količina vode pa lahko povzroči zadrževanje odvajanja vode ter dodatno telesno težo.

V primeru slabe prebave se je dobro postiti en dan ob topli vodi. S tem pomagamo čiščenju telesa in krepitvi agnija. Za normalno zdrave osebe se post ob topli vodi (1,5 do 2,5 litra dnevno) priporoča najmanj enkrat tedensko. S tako navado omogočimo počitek prebavnemu sistemu. Kot deluje topla voda v telesu kot nektar, hladna voda agni slabi, ledena voda pa deluje na njega kot strup.

Vitamini

Na Zahodu smo se navadili, da kot pomoč pri ohranjanju zdravja pogosto jemljemo vitamine. Zdravniki in zdravstveni delavci so se na predpisovanje vitaminov enostavno navadili. Tako je za preprečevanje prehladov običajno uživanje velikih doz vitamina C. Če pa se pri tem ne jemlje v ozir konstitucije bolnika, lahko take doze vitaminov povzročijo neravnotežje dosh. Človeško telo ima to sposobnost, da vitamine proizvaja samo. Jemanje dodatnih, ne pazeč na konstitucijo in stanje agnija, lahko pripelje do viška vitaminov (hipervitaminoze), ki naredi več škode kot koristi. Dandanes ljudje redno jemljejo dodatne vitamine in minerale, da bi popravili prehrano, obenem pa še naprej trpijo zaradi istega pomanjkanja snovi, ki jih jemljejo, saj se ti vitamini sami težko prebavljajo in asimilirajo v telo.

Strokoven način uživanja hrane

Ravnotežje dosh in dobro zdravje, ki je posledica tega ravnotežja, je osnovano na umerjenosti v prehrani in spanju. Če sta prehrana in spanje pretirana, nedovoljšnja ali izvedena v nepravem času ali na nepravi način, obstaja velika možnost, da se bodo doshe spremenile. Pretirano hranjenje in spanje se imenuje athi yoga in vsi smo se že spoznali z njunimi žalostnimi posledicami. Nedovoljšnjo hranjenje in spanje se imenuje hena yoga. Če človek umetno zmanjša količino zaužite hrane ali dolžino počitka, lahko povzroči motnjo dosh, ki bo pripeljala do bolezni. Neodgovarjajoče delovanje v odnosu na telesne potrebe se imenuje mitha yoga. To pomeni uživanje hrane ob napačnem času ali na neodgovarjajočem mestu. Ayurveda priporoča sama yogo, t.j. iti naproti telesnim potrebam na reguliran in odgovarjajoči način. V naslednjem delu bom opisal nekaj osnovnih pravil za sprovajanje sama yoge v prehrani.

Pravilno uživanje hrane mora ustvariti zadovoljen um in občutek ravnotežja v telesu. Če po zaužitju hrane um postane vznemirjen ali omrtvičen, če postane telo težko in utrujeno, potem je bilo hranjenje nepravilno. Za pravilno uživanje hrane je treba voditi račun o šestih stvareh: o prostoru, času (v okviru dneva), dolžini preteklega časa od prejšnjega obroka, vrsti hrane, ki jo bomo zaužili, vrstnem redu uživanja hrane ter stanju zavesti tistega, ki jé. Prostor ali atmosfera, v kateri se človek hrani, naj bo mirna in tiha. Ne pogovarjajmo se o delu ali svetovnih problemih. Na hrano glejmo kot na prasadam (Gospodovo milost), spominjajoč se in poslušajoč o Vrhovnem Gospodu med uživanjem Njegove hrane. Vaisvanasa, ogenj prebave v želodcu, bo na tak način prekuhal hrano kot popolni predstavnik Gospoda.

Pomemben je tudi čas uživanja hrane tekom dneva. Kot so določene ure predpisane za določena delovanja, obstaja tudi najboljši čas za obedovanje. Jataragni (Vaisvanara), ogenj prebave, je najmočnejši takrat, ko je Sonce najvišje na nebu, torej opoldne. Zato naj bi se glavni obrok zaužil okoli poldneva. V tem času je lahko želodec napolnjen s hrano tudi do dveh tretjin in prebavljen. Čim dlje je od poldneva, tem šibkejši je Jataragni. Zjutraj in zvečer je treba uživati manjše količine hrane. Za zajtrk in večerjo naj se uživa lahko hrano (v večini sadje, mleko, kitri, popkorn riž (puffed rice) in podobno (popolna lista lahke hrane je izpisana v drugi knjigi o Ayurvedi, v poglavju 5.4.3.1. "Diete za očiščenje" v poglavju "Lahka dieta"), če pa se uživa težko hrano, naj se z njo napolni samo eno tretjino želodca. Na primer, če želi pojesti človek obilen obrok zvečer, je treba najprej ugotoviti, koliko hrane ga bo nasitilo in vzeti samo tretjino te količine. V nasprotnem bo prišlo do takojšnje motnje vseh treh dosh. Antidot oz. protisredstvo za prenahranjenost po nekem obroku, je preskakovanje naslednjega, s čemer se omogoči jataragni čas, da prebavi višek hrane.

Če se hranimo, še preden je prejšnji obrok popolnoma prebavljen, ne moremo pričakovati, da bo hrana, ki jo uživamo, prebavljena in preobražena v prvi telesni element. Namesto tega bo verjetno ostala kot am, neprebavljena hrana v želodcu ali dvanajsterniku (duodenumu). Am ni rasa (limfa), niti malo zavrnjene materije, ki se lahko eliminira z odvajanjem vode ali blata. To je napihnjena, fermentirana materija, ki postaja tem bolj strupena, čim dlje ostaja v telesu. Am je ena od osnovnih agenas, ki motijo doshe. Ker se vse doshe nahajajo v želodcu ali njegovi okolici, se lahko s prihodom am v želodec, katera od njih poškoduje. Poškodovana dosha lahko zapusti svoje središče in povzroči bolezen v kateremkoli delu telesa. Telo je sveta celina z želodcem v svojem centru. Zato je strokoven način uživanja hrane, kakršen je dan v ayurvedi, eden najpomembnejših za preprečevanje bolezni.

Ayurveda svetuje, naj ne jemo ničesar še šest ur po obroku. Če od 24-ih ur odvzamemo 6 ur za spanje, ostane 18 ur. Z drugimi besedami, ayurveda uči, naj se ne bi jedlo pogosteje kot trikrat dnevno. Po šestih urah lahko jemo ponovno, če se počutimo že dovolj lahki (če se nismo prenajedli v prejšnjem obroku). Izjema je, če sledimo posebej lahki dieti. Pri lahki dieti lahko jemo ponovno že po treh urah in pol.

Vrstni red uživanja hrane je zasnovan na sistemu šestih ras.

Najprej zaužijemo vse, kar je madhura rasa (sladkega okusa), s katero si napolnimo tretjino želodca. V to hrano spadajo žitarice (čapati, kruh), večina stročnic in večina sladic. Ta hrana je večinoma čvrsta ali polčvrsta. Imenuje se kapha. Kapha zagotavlja material, ki telo gradi (beljakovine, aminokisline). Madhura rasa hrano je treba vedno zaužiti prvo in v večjih količinah kot ostale rase, razen pri motnjah kaphe, boleznih, kot sta debelost ali sladkorna bolezen.
Po zaužitju madhura rase se zaužijeta amala in lavana rasa (kisla in slana hrana). Ta običajno sestoji iz sočne kuhane zelenjave, tekočega dala (juhe iz stročnic in svežega jogurta ali kislega mleka). Obe sta toplega karakterja in pitta; večata aktivnost pitta doshe in ogenj prebave. Tudi ta hrana naj napolni tretjino želodca. Ker je to bolj tekoča in manj koncentrirana hrana kot je madhura rasa hrana, naj bi se zaužilo dvakrat več amla in lavana rase, da bi se ta tretjina želodca napolnila.
Po pitta kategoriji se zaužije riž. Čeprav je riž madhura rasa, se ga zaužije na koncu obroka v mali količini, zaradi občutka zadovoljstva, ki ga nudi in zaokroženosti obroka. Če je v okviru oboka tudi katu-tikta-kashaya (trpka, ostra, grenka) hrana, se jo zaužije na samem začetku oboka ali v sredini.
Obroki naj bi se začeli in končali z madhura raso. Po tem sistemu naj bi se sladko (desert) zaužilo na začetku obroka. Seveda se ga lahko tudi na koncu, toda v umerjeni količini. Treba je vedeti, da je večina sladic po svoji naravi zelo težkih in da se težko prebavijo. V začetnem delu obroka se ustvarja v želodcu več klorovodikove kisline, zato je težko hrano najbolje pojesti na začetku. Solato, če je postrežena ob obroku, se zaužije z lavana-alma hrano. Preliv naj bo jogurtov ali iz soka limone in soli, da bi se olajšalo prebavo in odpravilo nagnjenost k povečanju vate (ki povzroča napihnjen trebuh, ustvarjanje plinov in zaprtje). Solate ne jejte na začetku oboka (kot delajo mnogi) iz istega razloga. Ob obilnem obroku ne jejte sadja. Sadje se uživa sámo ali skupaj s kislim mlekom kot poseben obrok.
Na koncu oboka, ko sta dve tretjini želodca polni, je potrebno ostalo tretjino pustiti za zrak.

Prva tretjina je tako napolnjena s čvrstim materialom, ki ustvarja kapho, druga tretjina je polna tekočine, ki ustvarja pitto, zadnjo tretjino pa mora napolniti zrak, ki ustvari vato. Tako so doshe uravnotežene in prebava se nemoteno nadaljuje.

Obstaja pa tudi posebna hrana, ki jo ayurveda priporoča prav za zaključek obroka. To je sveže masleno mleko (buttermilk - mleko, ki ostane po postopku pridobivanja masla, se podvrže krajšemu termičnemu postopku, v katerem nastane masleno mleko). Lastnosti in način hranjenja tega proizvoda so opisani v knjigi Ayurveda, poglavje "Odlike in uporaba hrane". Prednosti uživanja okoli 1.2 ali pol skodelice maslenega mleka po glavnem obroku, so naslednje:

1. pomaga stimulirati encime v prebavi
2. preprečuje nastajanje plinov po obilnem obroku
3. naseljuje črevesje z zdravo floro (bakterija acidofilus)
4. pomaga pri vzdrževanju odgovarjajočega kislo-bazičnega ravnotežja v črevesju.

Kupljeno masleno mleko je običajno preveč kislo in predolgo stoječe za uporabo. Če ga vseeno uporabljate, ga je potrebno najprej razredčiti z najmanj enako količino vode. Otrokom mlajšim od petih let maslenega mleka ne dajemo.

Po glavnem obroku je dobro, če ne začnemo takoj z napornim delom. Lahko se uležemo na levi bok za pet do deset minut. To pomaga dosham, da se lažje osredotočijo na svoje delo prebavljanja. Po petnajstih minutah je potrebno vstati in se vrniti na delo. Kakšno uro po obilnem obroku se ne pije vode; tako se omogoči prebavnemu ognju, da se razplamti. Po tem času pa je dobro spiti kozarec vode in tako nadaljevati vsako naslednjo uro, do ene ure pred večernim obrokom. Takšno umerjeno uživanje vode pomaga pri porivanju hrane skozi želodec in duodenum ter tako preprečuje zaprtje. Prav tako pa zadovoljuje naravno žejo, ki se pojavlja popoldne (najmočnejše obdobje pitte, toplotne energije, je tekom popoldneva). Osebe, ki so nagnjene k debelosti, lahko namesto čiste tekočine pijejo vodo, v kateri sta raztopljeni dve žlici medu.

Če se uživa ocvrto hrano, kot sta pakora in samosa, je potrebno uro po obroku popiti kozarec tople vode. Pakora in samosa sta težki jedi in ju je treba uživati umerjeno ali jesti kot poseben obrok. Pri prebavi ocvrte hrane pomaga tudi tamarindin chatni. Da se poteši žejo, ki jo ustvarja ta hrana, ter da se ne vznemiri jataragnija, se lahko pije tekočino, v kateri sta v enakih razmerjih zmešana mleko in voda, pogreta skupaj z ingverjevim prahom. Osebe, ki jemljejo zdravila, ki so bolne, ki so se pravkar vrnile z dolge poti, otroci in starejše osebe morajo piti ob takem obroku mleko. Mleko pa se ne pije ob obrokih, kjer so postreženi fižol, bob, redkvice ali kislo sadje (pomaranče, limone, nezrele banane in podobno). Zvečer se priporoča lahek obrok ali vroče mleko. Jesti ne bi smeli prepozno, po jedi pa se je dobro malo sprehoditi. Če smo zvečer zelo lačni, se moramo najesti, toda naslednje jutro počakati, da se ta hrana najprej prebavi, še preden se ponovno najémo.

Ayurveda priporoča, da se vsa kapha hrana (žitarice, riž, sladice) prežveči 32-krat, preden jo pogoltnemo. To ima nekaj prednosti. Jezik proizvaja encime za prebavljanje, zato je hrana pripravljena za prebavo že v ustih. S tem se krepi tudi čeljust, zobje pa se bolj čvrsto vsadijo v dlesni. In na koncu; tako temeljito žvečenje hrane postavi tudi naravno mejo pri količini zaužite kapha hrane. Po 10 do 15-ih zalogajih se pojavi utrujenost od žvečenja, tedaj pa se preide na pitta skupino (tekoči dal in zelenjavo). Po pitta hrani pride do riganja. To je naravni znak (ki ga daje prana), da je zaužito dovolj hrane in da je treba prenehati. To strokovna shema hranjenja daje dobre rezultate, če se je držimo.

Izbor hrane

Vzeti je treba hrano, priporočeno po dominantni doshi ali doshah (če sta dve ali celo tri) v našem telesu. Če odgovarjajoče priporočene hrane nimamo, vzamemo najboljše od tega, kar imamo in uporabimo odgovarjajoče začimbe.

Po ključu kapha-pitta-vata lahko sami napravite izbor najboljše hrane za sebe. Pomembno je slediti tudi vremenu zunaj, ne glede na leto dobo. Prav tako pa je pomembno poslušati svoje telo. Hrano se izbira: po vonju, okusu in občutku, ki ga imamo o njej, po dveh urah po tistem, ko jo je telo sprejelo. Nobenega kriterija ne bi smeli zanemariti, še posebej ne občutka, kako je telo hrano sprejelo. Do tega občutka pa pridemo, če svojemu telesu prisluhnemo.

Osnove ayurvede I
Osnove ayurvede II
Osnove ayurvede III