NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

torek 05-jul
  • Sodobna slovenska ilustracija

  • torek 12-jul
  • Ustvarjalno poletje v UGM

  • torek 19-jul
  • Razstava: Vino naše vsakdanje

  • sobota 23-jul
  • Postavljanje klopotca pred Hišo Stare trte

  • nedelja 31-jul
  • Natalija Šeruga Golob / Iz zbirke W.B.

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Demokracija in ljubezen   
    sobota, 18. januar 2003 @ 09:32 CET
    Uporabnik: stojči

    * Modre misli in zgodbe Spomnim se , ko sem pred mnogimi leti bral neko knjigo o Budi, je v njej pisalo, da je svojim učencem razlagal, kako je bil nekoč v svoji evoluciji prerajanja jelen. Njegov stric jelen je bil vodja črede. Naučil ga je, kaj storiti, če bi se mu primerilo, da bi se nekoč ujel in točno to se mu je res zgodilo. Ta jelenček se je ujel v lovčevo zanko. Ko je lovec prišel pogledat, če je kaj ujel, je videl v zanki mrtvega mladega jelena. Ko je preveril, da ne diha, ga je odvezal iz zanke, takrat pa je mladi jelenček izkoristil svojo priliko in zbežal v svobodo in po stričevi naravni smrti, sam postal vodja črede.


    Kako mu je uspelo pretentati lovca? Stric jelen je jelenčka naučil tako pretanjeno dihati, da se dih nikakor ni mogel opaziti.

    Recimo da verjamemo Budi, potem pri živalih po mojem skromnem mnenju ne gre za nikakršno demokracijo, kot bi to radi dokazali nekateri znanstveniki, ampak gre za obliko tipa monarhija izbor vodje tropa tistemu naslednjemu vodji črede ali tropa, ki bo čredi zagotovil čimbolj varno razdaljo od njenih naravnih sovražnikov in ljudi in seveda poskrbel za ohranitev njihove vrste.
    Zakaj se vodja tropa večkrat preizkuša s svojim naslednikom? S tem ga uči in pripravlja na zahtevno nalogo in ko začuti, da je njegov naslednik dovolj pripravljen prevzeti njegovo vlogo se mu umakne. Prav zato se te borbe samcev večinoma končajo brez ene same praske.

    Danes je to za njih zelo težko, ker jim človek stalno krči življenjski prostor in jih ubija za zabavo, kar iz helikopterjev, športnih letal ali terenskih vozil in to najraje prav vodje tropov ali čred, ker so ponavadi to najlepše trofeje.

    Demokracija pri ljudeh.

    Človeške »trope« danes vodijo lutke kapitala, katerega edini interes je samo eden: Dobiček. Tudi demokratične volitve so postale samo še tržno blago kapitala.

    Gospodu Bushu in Blairu je malo mar življenj svojih ljudi, ki jih pošiljajo v vojno, veliko pa jim je do dobičkov, ki naj bi jim jih prinesla bogata iraška naftna polja, če jih bodo seveda zasegli.
    Skrivajo pa se za čarobno besedo: Demokracija.
    In kdor je proti njihovi demokraciji, (beri njihovemu dobičku) je seveda danes sovražnik vsega človeštva.

    Pa poglejva kaj je na temo demokracije izjavil že modrec Sokrat s katerim se sam popolnoma strinjam. On pravi, da obstajajo štiri oblike vladavine (prosto po stojčiju):

    Teokracija: Učloveči se bog in vlada.
    To je popolna oblika vladavine,
    kjer vlada zakon boga,
    zakon brezpogojne ljubezni srca.

    Druga oblika vladavine je monarhija.
    Tu vlada kralj.
    Je mnogo slabša od teokracije,
    ker ima kralj preveč napak,
    ki se zelo odražajo v njegovi zakonodaji njemu pogojne ljubezni.

    Tretja še slabša oblika vladavine je anarhija.
    Tu vlada zakon, da ni zakonov, ni ljubezni. Tega se zavedajo vsi in vsak izkorišča to kakor ve in zna.

    Četrta oblika vladavina je demokracija:
    Vladavina »malih bogov sovraštva«, (zakon pohlepa, strasti), ki je po Sokratovem mnenju najslabša oblika vladavine, (ker omogoča največ prikritih manipulacij vladavine nizkotnih ljudi.

    Nizkotni ljudje so ljudje, ki mislijo eno, govorijo drugo in delajo tretje in hkrati pri tem mislijo kako so pametni. Vladanje zaradi vladanja samega, tako imenovani politični larpurlatizem z vso paleto birokratizma in hitrega spreminjanja zakonov)
    Kar se mene tiče, se s Sokratom glede tega res popolnoma strinjam, razen v eni stvari in to je:
    Notranje zadovoljstvo.

    Naj spravim zdaj Sokratovo teorijo vladavine na moj osebni nivo. :)
    Moje srce in moja vest je moja teokracija,
    moja čustva brez srca so moja monarhija,
    moj razum brez srca in čustev
    je moja anarhija,
    moji nagoni, brez srca,čustev in razuma je moja demokracija.

    Ne glede na to , kakšna oblika vladavine prevladuje znotraj mene, ali v mojem okolju,
    ima vsak človek možnost biti zadovoljen in notranje izpolnjen, da ne rečem blažen, v kolikor sledi resnici, zavesti blaženosti.
    Vprašanje, ki se zastavlja samo od sebe je, zakaj živi modreci temu svetu ne vladajo?
    In odgovor:
    »Kdo pa pravi da ne«

    Prav vsak človek je lahko ta modrec, ki vsem živim bitjem na obličju te zemlje v vsakem trenutku želi vse najboljše, vendar samo vsak tisti posameznik, ki ima lahko najprej rad samega sebe.
    Saj poznaš pregovor: »Kdor nima rad samega sebe, ne more imeti drugih« torej edino vprašanje, ki nama na koncu ostane je:
    «Kako naj imam rad samega sebe, oziroma kako naj imam rad svoje bistvo, da bom lahko imel rad tudi druge?«

    ps. v kolikor odgovora ne veš ga lahko najdeš v nekaterig drugih mojih člankih :)


    Stojan Svet


      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja stojči
  • Več s področja * Modre misli in zgodbe

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/20030118093208667

    No trackback comments for this entry.
    Demokracija in ljubezen | 15 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Demokracija in ljubezen

    Prispeval/a: Anonymous dne sobota, 18. januar 2003 @ 14:45 CET
    Petrin članek Demokracija pri živalih, me je navdihnil, da sem napisal tale članek in bi se ji ob tej priliki rad zahvalil.
    Res je drug drugemu smo lahko velika vzpodbuda za pozitivnost znotraj sebe, kakor tudi v svoji okolici.
    Pozitivnost se vedno izplača. :)))
    stojči


    Paradoks demokracije

    Prispeval/a: Anonymous dne ponedeljek, 20. januar 2003 @ 13:49 CET
    Demokracija, je na razumu utemljenih družbah nujna in jo z utemeljitvijo, da je slaba, ne moremo kar zamenjat s kakšno obliko še tako razsvetljene in modre monarhuije. Na bolj iracionlanih temeljih zgrajne družbe demokracije ne morejo prenest, nujno potrebujejo monarhijo, prenesejo magari tud tiranijo, ni sploh ni nujno, da bi bla zanje demokracija boljša.

    Sama oblika vladavine torej ne bi smela bit problem, problem je v sožitju različnih vladavin, posebej na tako globalno povezanem in soodvisnem svetu. Kaj vzet za tisto osnovo, ki bo omogočala mesebojno sožitje?

    Demokracije ponujajo, boljš rečeno vsiljujejo, svoj sistem, ki pa deluje le, če je utemeljen na toleranci. Na toleranci pa ne more bit utemljen, ker monarhične/aristiokratske/teokratske vladavine ne vzdržujejo skupnosti na ideji tolerance, pač pa na ideji zapovedane enosti. Demokracije zapovedane enosti ne morejo sprejet za svetovni model, monarhije pa ne ideje svetovne tolerance. Ker pa so demokracije ekonomsko uspešnejši modeli organizicaje družbe, svojo vizijo skupnosti hočejo \'milom in silom\' vsilit svetu.

    Sveta še nobenmu imperiju ni uspelo tko globalizirat kot ekonomiji, ki rab državo kot garanta za ropanje pod pogoji, ki jih narekuje ekonomsko močnejši. Močnješim demokracijam se v tem smislu ni noben problem obnašat do šibkejših tako, da zapveduje priseganje na en sam, t.j. ekonomski interes. Demokracije na globalnem nivoju torej obnašajo v skladu s to svojo zapovedano ekonmosko enostjo, t.j monarhično, monarhije pa kot zaščitniki svoje enosti zahtevajo zase dosledno toleranco v imenu demokracije.

    Paradoks je v tem. da se monrahije zarad lastne šibkosti sklicujejo na demokracijo, demokracije pa svojo v premoč uveljavljao na monarhičen način.

    titud


    Paradoks demokracije

    Prispeval/a: Anonymous dne ponedeljek, 20. januar 2003 @ 18:11 CET
    Titud, s tabo se globoko strinjam, kar si napisal o demokraciji posebej z gledišča tolerance in sožitja v svojih člankih.
    Prav vsak sistem ima v sebi dobre in slabe strani in z spremembo sistema ne odpravimo nobenih slabih navad, predsodkov in slabosti, ki jih v sebi ne nosijo sami sistemi, temveč mi ljudje, ki zlorabljamo slabosti sistemov za svoje cilje.
    Zato je že pred tisoč leti nekdo rekel:\"Spremeni sebe in spremenil boš svet\".
    Tu je rešitev in ko začnem doživlati resnico, ne kot neko idejo, ampak kot občutek notranje svobode, sem na pragu lastne modrosti.
    Sam ne bi želel spremeniti prav nikogar, še manj kakšen sistem vladavine.
    Edino kar lahko spremenim je nivo svoje zavesti s tem, da se notranje izpolnim z občutkom resnice, ali svobode.
    Ko to storim sem lahko samo vzor nekonu, ki to lahko zazna znotraj svojega srca. Samo to in nič več. V glavnem sem zase porabil veliko truda in let, da sem se uspel poenostaviti in ti povem to res ni tako lahko, kot bi si človek predstavljal. :)
    lp
    stojči


    Demokracija in ljubezen

    Prispeval/a: Anonymous dne torek, 21. januar 2003 @ 12:57 CET
    Jest globoko spoštujem vsak notranji uvid v resnico in tud jest verjamem svobodo, ki se s ti s tem uvidom resnice odpre. Ampak s tem problem končne resnice, ki bi veljala za vse, ni razrešen. Ker v principu ma vsak uvid v svojo resnico, neglede na to, kolk je ta uvid globok. Ideja tolernace, na kateri naj bi temeljila demokraciij, predpstavlja, da noben posameznik ali skupina ne poseduje absolutne resnice, zato je nima pravice uveljavljat nad drugm ali drugimi. Jest osebno mislim, da je ta pricip presezežen, da bi koncept družbenega sožitja moral temeljit na priznanju, da je resnica lahko samo subjektivna in v tem smsilu le vsak posmeznik poseduje absolutno resnico. Šele na tak način, z vspostavtijo zaupanja v lastno resnico, je možno izoblikovat en sistem sbolutno veljanih resnic, ki ne bi ble v nasprotju z induvidualno resnico posmeznika in ki bi ble zato sprejete kot vodila pri organizaciji družbenih sistemov, ki ne bi potrebovale represije niti za svoje vzdrževanje niti za urejanje odnosv z drugimi.

    Stojči, ne ustavt. Poglabljaj svoj uvid v resnico, ki je strašno dragocena zadeva, z znanjem, ki ti je o urejanju medsebojnih odnosov dosegljivo. Če se pustiš vodit svojemu čutu za pravičnost in sočutje, se gradivo v bistvu dost zoža, zanaš hitro ločit zrno od plevela. Tko je vsaj pri men: včasih sem vse prebavu in vzel za svoje, zdaj pa mi le še redkokaj napisanega in povedanega sede...

    titud


    Demokracija in ljubezen

    Prispeval/a: Anonymous dne sreda, 22. januar 2003 @ 21:43 CET
    Titud hvaležen sem ti za tale odgovor, ker vidim, da razumeš, kar mnogi ne. :)
    \"Šele na tak način, z vspostavtijo zaupanja v lastno resnico, je možno izoblikovat en sistem sbolutno veljanih resnic, ki ne bi ble v nasprotju z induvidualno resnico posmeznika in ki bi ble zato sprejete kot vodila pri organizaciji družbenih sistemov, ki ne bi potrebovale represije niti za svoje vzdrževanje niti za urejanje odnosv z drugimi. \"
    Vidiš tole, kar si tule tako lepo napisal je zame teokracija :)
    stojči.


    Demokracija in ljubezen

    Prispeval/a: Anonymous dne četrtek, 23. januar 2003 @ 15:56 CET
    Ja, je ene vrste teokracija, čeprav ni nujno, da je teo-, ker ni nujno, da je končna in absolutna resnica le skoz eno/boga spoznana, čeprav se tako \'obnaša\', kot da bi bla. Platon jo oblikuje kot vladavino modrecev, kar ma zame preveč elitističen prizvok, ker uvid v resnico po moje ni le privilegij modrecev. Teokracija je bla v antiki lahko ideal tud zato, ker so ble države oblikovane po mestih, in tistega, ki ni sprejel tvoje resnice, je blo treba pač premagat pa pokorit al pa se od nejga začitit. V naši mešanici kultur in civilazaciji se jest ne bi na tak antičen način lotu imperija modrecev gradit. Se jih je v zgodovini že kar nekaj tega projekta lotil, pa so se na srečo še vsi opekl.

    Jest v demokracijo ne verjamem, ker me nihče ne more prislit zaupat nečemu, v kar itak niče ne verjameme. Teokracijo zgleda boljš, ker temlji na tem, v kar vsaj ene par ljudi verjame, da poseduje resnico in maš vsaj to izbiro, da jim lahko zaupaš in verjameš v njihovo resnico. Če blo dano men pa vsakmu verjet v svojo resnico, pol ne bi imel noben razloga, da si ne bi zaupal, s tem pa bi avtomatsko zaupal tud drugmu in njegovi resnici. Bi zihr iznajdl en sistem vzajemnega zaupanja brez potrebe po represiji ene resnice nad drugo... Ok, zdej se že mal ponavljam, ampak res verjamem, da je v tem ena logika in da bi se jo dal clo dokazat tistim, ki vanjo ne verjamejo :)

    titud


    Demokracija in ljubezen

    Prispeval/a: Anonymous dne ponedeljek, 13. oktober 2003 @ 22:02 CEST
    Gospod Stojan! To ste pa čudovito napisali!
    Ana Hribernik


    Demokracija in ljubezen

    Prispeval/a: Anonymous dne sreda, 22. oktober 2003 @ 09:06 CEST
    glede teokracije bom še tele misli dodala ...
    titud, praviš da ni nujno, da je absolutna resnica le skoz boga spoznana. Po moje pa je in tud prav je, da je tako. Opažam, da marsikoga moti elitističen prizvok modrecev. Vendar pa narava pravih modrih ljudi ni v tem, da bi si želeli čaščenja drugih. Da so prišli do uvida v resnico, so šli skozi različne faze rasti, tudi ponižnosti. Ti ljudje so tud med nami. Lastnost teh ljudi ni, da bi o sebi govorili da imajo uvid v resnico. Zavedajo se, da ima vsak človek svojo resnico in da resnica vsakega ni nič manj pomembna od ostalih. Radi prisluhnejo in pomagajo.
    A je vredno na tem vedenju gradit kaj novega? Na to vprašanje si mora vsak sam zase najt odgovor. Potrebno je imet le tako okolje, kjer se vsak posameznik počuti toliko varnega, da si upa govort o sebi iz sebe ...
    Vida



    Demokracija in ljubezen

    Prispeval/a: Anonymous dne torek, 25. november 2003 @ 10:01 CET
    Vida, jest čist verjamem, da so med nami ljudje z uvidom v resnico. Hkrat pa tud zahtevam enko možnost za vsakogar, da mu je omogočen lasten vpogled v resnico. Naša kultura/civilizacija je hvala bogu presegla mislenost, da je resnica v posesti njegovih ekskluzivnih gospodarjev in varuhov, ki naj bi jo ščitli pred tem, da bi jo raja spridila. Smo preživel tud obdbja, ko je raja prevzela resnico v svoje roke in proglaša svoje idelogije kot edino resnične, ampak tud to ni to. Resnica je lahko smo induvidulna al pa je ni, noben ne more vedet za drugega, kaj je zanjga bolj res.

    Se globoko strinjam s tabo, da bi vsak moral imet tako okolje, da bi v njem mogel svojo resnico tud svobodno izražat in udejanjat, ampak tako okolje si spet lahko ustvarjaš le sam z zaupanjem v svojo resnico in ne z zaupanjem v dobronamernost nekoga, ki se ti ponuja al pa ga sam izbereš, da bo tak prostor ustvaru zate. Ljudje z resničnim uvidom v resnico itak vedo, da je jest s vojim uvidom vanjo ne morem spridit, zato se mi ne bodo ponjal za zaščitnika niti ne bodo sprejel vloge teokrata, tud če jim resnico iščoča raja še tako brezpogono zaupa. Vladavina modrecev torej po moje nikakor ne ne more bit tisto novo, kar oba iščeva...


    Demokracija in ljubezen

    Prispeval/a: Anonymous dne sreda, 26. november 2003 @ 13:59 CET
    Dragi Stojči,

    čestitam, ni kaj za dodati, ker je vse tako prelepo povedano.

    lp Ali


    Demokracija in ljubezen

    Prispeval/a: stojči dne sreda, 26. november 2003 @ 15:48 CET
    hvala za pohvale :)
    kar bi sam še skromno dodal je;

    da ne glede na to kakšen je zunanji političen sistem,
    ki vlada v neki družbi,
    na koncu koncev znotraj srca vsakega posameznika
    je vladal, vlada in vedno bo,
    en popoln, perfekten sistem,
    sistem teokracije,
    ki se odraža v tvojem zadovoljstvu, ali pa nezadovoljstvu,
    ali rečeno drugače,
    mogoče lahko prepričaš ali prevaraš glede česarkoli vse,
    a na koncu koncev samega sebe,
    znotraj sebe, nikoli ne. :)

    Zato sam ne zavidam
    raznoraznim bleferjem,
    kajti njihov lastni blef,
    je njihova nagrada,
    njim samim. :)

    Notranja popolnost ti vlada,
    je stalna in te kar naprej vabi in kliče:
    \"Za božjo voljo naredi že kaj,
    za svoje notranje, radostne spremembe\" :)

    ---
    stojči


    Demokracija in ljubezen

    Prispeval/a: Anonymous dne četrtek, 27. november 2003 @ 09:13 CET
    ...katere te zanesljivo, brez dvoma,
    pripeljejo do prečudovitih občutkov sočutja in blaženosti, skratka enosti z vsem.
    In to je mogoče doseči na najbolj \"preprost\" način,
    začeti ljubiti in dojeti da vsi tisti ki počnejo karkoli v osebno
    nezadovoljstvo, to počnejo zaradi neznanja in nezavedanja,
    da je v vsakem bitju neizčrpni izvir ljubezni, in ti \"nezadovoljneži\" se svojimi mislimi, besedami in dejanji
    oddaljujejo od tega prečudovitega izvira sreče in zadovoljstva.
    Dragi bralci in vsi ki se trudite na teh lepih straneh, če že niste, začnite to prečudovito spremembo, vzljubite sebe,
    da boste lahko ljubili vse.
    Verjemite da se da, samo začeti je treba in se potem nenehno
    truditi, ko pa začutite da trud preide v zadovoljstvo se
    boste prepričali da ste na pravi in edini poti.
    z ljubeznijo, Ali


    Demokracija in ljubezen

    Prispeval/a: stojči dne četrtek, 27. november 2003 @ 22:57 CET
    Hvala Ali :)

    ---
    stojči


    Demokracija in ljubezen

    Prispeval/a: Anonymous dne petek, 28. november 2003 @ 14:24 CET
    Ja, saj v glavnem se o vsem strinjava.
    Morda le vsak iz svoje perspektive na to gledava.
    No karkoli že to bo, ne bo šlo za neko novo obliko vladavine, po moje. Ker teh je blo že itak preveč.
    Bo pa vseeno potrebno soglasje o tem. Da je le ljubezen tista, ki prevlada. Ta pa ne potrebuje zakonov, ker je zakon že sama po seb...
    Pozdrav Vida


    Demokracija in ljubezen

    Prispeval/a: Anonymous dne sobota, 29. november 2003 @ 00:18 CET
    Zares :)

    lp, Devi


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2022 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 2,68 seconds