Pred kratkim smo s Palkija odstranili kriminalno združbo, ki je preprodajala ženske za spolno izkoriščanje. Vodila sta jo Iztok Videli in Igor Nun. Pri njihovem delu jim je pomagal Vivikum, podjetje za nakup in prodajo dragih kovin. S prostitucijo so zaslužili veliko denarja in ga spreminjali v zlato, zato so potrebovali podjetje, ki jim bo pri tem pomagalo. Na koncu so eni in drugi spremenili vse v nič in odleteli s planeta.

Prostitucija, ta goljufiva kača.

Prostitucija je še ena oblika zahrbtnega, hinavskega in sadističnega nasilja nad ljudmi, še posebej nad ženskami. Ni čudno, da se karmičarski psihopati tako izživljajo nad ženskami, saj so one naravno zelo nežne, skrbne in ljubeče. Karmičarji so s prostitucijo pokvarili naravno partnerstvo, ljubezen in spolnost. Na vsak način so se trudili, da bi poslabšali in uničili Dobro, pogrdili Lepo in umazali Čisto.

Po dnevniku, pri oddajah, vsepovsod se govori, to je škodljivo ono je škodljivo.

Ljudi se na veliko opozarja pred tem in onim, se jih zmeraj znova motivira za to ali ono.

Vendar, če pogledamo na trg, vidimo da je tri četrt blaga, ki se ga nudi ljudem od preparatov za lase, do vsega vrste nege in nazadnje do hrane škodljivega.

Poglejte v katerokoli področje tudi sami in osupnili boste.

Um, telo in čustva
Tako kot um in ego (umetni jaz), tudi telo ne predstavlja vas. Omejeni um je ob izgubi stika z božanskim bistvom telo napravil kot potrditev iluzije o ločenosti od Stvarnika, Boga. Ne glede na napačne predstave o njem pa ima telo v fizičnem svetu zelo pomembno vlogo, ki je nikar ne omalovažujte, saj lahko resnico najdete - nič drugače kot skozi vaše telo!

Pod fizičnim telesom, ki je le iluzija, maska, je nevidno notranje telo, vhod v duhovni svet. Z notranjim telesom smo povezani z Enim življenjem, ki ni fizično - tam smo prosti rojstev in smrti, tam smo večno prisotni. Skozi notranje telo smo vedno povezani z božansko bitjo, Bogom. Ključna stvar je zato biti stalno povezan s svojim notranjim telesom.

Piše: Zoran Milivojević, psihoterapevt v Vivi www.viva.si

Zamisel o sreči je vtkana v temelje sodobne zahodne civilizacije. Vsi si želimo najti življenjsko srečo, živeti srečno, če to ni možno, pa vsaj v tihem zadovoljstvu. Obnašamo se, kot bi nam srečo nekdo obljubil, zdaj pa le še čakamo, da nam življenje to obljubo tudi izpolni.

Obljuba sreče do nas prihaja po različnih poteh. Zlasti mediji spodbujajo pojmovanje, po katerem se sreča skriva v ljubezni, bogastvu, zabavi … Včasih so nam srečo obljubljali starši: "Če boš hodil šolo in imel dobre ocene, bo vse v redu." Včasih srečo obljubljamo tudi svojim otrokom.

Drama pred koncem šolskega leta. Zdravja otrok ne ruši le covid-19, temveč tudi ukrepi za njegovo zajezitev.

Varnostna razdalja v obdobju, ko se socialne veščine šele razvijajo; učenje prek dvodimenzionalnega zaslona v razvojnem obdobju, ko bi se morali učiti z vsemi čutili; splošno pomanjkanje gibanja – vse to ima resne posledice za zdravje otrok.

Delna normalizacija šolanja in približevanje konca najnenavadnejšega šolskega leta vnovič majeta temelje zdravja otrok. Čeprav se starejšim nemara zdi, da pripravljanje na test ali izpit ni nekaj tako pomembnega, da bi lahko povzročilo neobvladljiv stres, drisko, neprespanost in druge neprijetnosti, je za otroke njihova težava največja na svetu.

Omejitve uma
Zdi se nam, da bi, če bi prenehali razmišljati, prenehali obstajati. Zaradi istovetenja z umom je ta postal hiperaktiven. Uporabljamo ga zelo nespametno, saj deluje tudi takrat, ko bi bilo bolje, da bi molčal. Ustvarja resen odliv naše življenjske energije. Kakih 80-90% misli večine ljudi ne le, da se ponavlja in ne prinaša nikakršne koristi, temveč zaradi svoje disfunkcionalne in često negativne narave pogosto prinaša škodo. Takšna vrsta prisilnega razmišljanja je pravzaprav odvisnost.

Um nikoli ne more najti prave rešitve, kajti prav on sam je bistven del problema. Predstavljajte si inšpektorja policije, ki poskuša najti piromana, a piroman je on sam. Um je le razumsko orodje, ne pa nekaj, kar je sposobno izkustva, globokega spoznanja v jedru zavesti.

Poglejmo, kaj o karmi pravita Portia in Pallas Athena, članici Karmičnega sveta iz našega sončnega sistema. V 3. knjigi iz serije Pisma Palkijem lahko v poglavju Portia, boginja krivice, in Pallas Athena, boginja laži, preberete, da v kanaliziranem sporočilu jasno povesta, da obstaja samo slaba karma.

To seveda ni čudno, saj Zla bitja zanima samo Zlo. Dobro uporabljajo le zato, da ga poškodujejo, uničijo in ubijejo, tako da Zlo močneje zaboli.

Njune izjave objavljam tudi v angleščini, tako da se lahko sami prepričate, da sta to res povedali.

Tisto, kar sodobnemu človeku najbolj manjka je - poznavanje samega sebe. A ne fizioloških mehanizmov in dogajanj v njegovem telesu. Ti so le odraz kompleksnega notranjega dogajanja, ki se vrši v zavesti.

Človek bi moral spoznati delovanje in zakonitosti svoje zavesti, kjer ima um odločilno vlogo. Prav um je krivec za težave, s katerimi se soočamo. Treba mu je vzeti iz rok vajeti, ki ga postavljajo v vlogo brezobzirnega, brezvestnega uničevalca človeka in sveta. Iz pomočnika se je namreč prelevil v gospodarja, ki odloča o vsem. Namesto, da bi ga uporabljali, on uporablja nas. Celo istimo se z njim. Verjamemo, da smo isto kot naš um. To je zabloda. Instrument je prevzel kontrolo nad nami, a se tega sploh ne zavedamo!

Ko pogledam skozi okno, občutim tisti rez, ki ga človek začuti v očeh, ko ugleda svetlo nebo. Oči. Vedno se spomnim nate, ko si mi povedal, da si vse vedel že samo po tem, ko si me gledal v oči.

Tudi jaz sem vedela. Nisem si dovolila. Čutila sem, da nisi svoboden. Čutila sem, da te vežejo vezi družine in da te ne bom imela. Nisem si drznila pomisliti nate, bežala sem stran, nisem želela, da se dotakneva s pogledom. Ker sem vedela …Vedela sem, da bo prišel ta dan, ko se bom morala sprijazniti z usodo, da te nikoli ne bom imela.

Hrana je vir goriva za naše življenje in eden izmed ključnih dejavnikov za naše zdravje. Telo za optimalno delovanje potrebuje dobro in kakovostno »gorivo«, ki ga zagotavljajo tako makro- kot mikrohranila. Pa se vendar kdaj vprašamo, v kolikšni meri jih naše telo sploh absorbira, torej vsrka in uporabi?

Zdravje se začne v črevesju

Če je naše črevesje zdravo, hranila absorbira v ustreznih količinah in razmerjih, ki jih telo potrebuje. Ne le da poskrbi za vsrkavanje koristnih hranil, njegovi prebivalci, črevesna mikrobiota, so odgovorni tudi za proizvodnjo nekaterih hranil, na primer folata in vitamina K in neobhodni za pravilno absorpcijo številnih drugih hranil.

V petek ob dveh zjutraj mi je sporočevalec z Venere, ki je v moji bližini in deluje popolnoma isto kot drugi »glasovi v glavah«, le da je on prijateljski in koristen, povedal, da je Afrodita, namestnica vodje skupine za kontrolo zemeljskih državnikov, to je politikov, ki šteje 8.000 članov, pripravljena na odstop in prehod k nam.

Malo zatem je prišla še novica, da je tudi Barbida, ena od najvišjih v zadnji skupini operativcev za neposredno kontrolo Zemlje, pripravljena na odstop. Sporočevalec je še povedal, da je v bližini ljudi na Zemlji 91,3 milijonov nameščencev. Če se spomnite, sem v prejšnjem poročilu predpostavljal, da jih je do 500 milijonov.

Še dobro, da jih je manj, saj jih bomo zaradi tega lahko veliko hitreje uredili in poslali domov. Takoj sem poklical naše vesoljce in jim predlagal, da pripravijo sporočilo za karmičarske nameščence (inštalte).

Sprašujem se, zakaj je na našem planetu, kjer vsi iščemo samo ljubezen, ljubezen tako težko dosegljiva?

Pa saj ni, bo rekel marsikdo.

Poglejmo si empirično, kje vse je ljubezen ovrednotena, kot nekaj slabega. Vzel bom čisto banalen primer, tako da boste videli, na kakšne vse načine se poskuša čisto iskreno ljubezen prikazati v slabi luči.

Zadnje čase veliko slišimo in beremo o delovanju vizualizacij s katerimi lahko manifestiramo in pritegnemo obilje v naše življenje. Pojavljajo se raznorazne tehnike, knjige, tečaji itd. Napoleon Hill je bil pionir takšnega razmišljanja, ki je to sodobni družbi izpostavil ter napisal prvo knjigo že leta 1937 (Think and grow rich), prodana pa je bila v 20 mio nakladi. Drugi val je nekje proti koncu 90-ih spodbudil Kevin Trudeau in v Ameriki naredil pravo revolucijo. Potem je izšla še knjiga Skrivnost in tendenca tovrstnega razmišljanja, da lahko sami kreiramo svojo realnost, se je hitro razširila med ljudmi.

Smo pa ljudje tudi čedalje bolj nestrpni, tempo življenja je vse hitrejši in žal, če učinki niso takojšnji, idejo hitro zavržemo in se podamo nazaj na stara prepričanja.

Že nekaj let delam na sebi, mi je povedala Sabina. Ogromno sem že naredila, je dodala. 

Super, to je lepo slišati, sem odvrnil. Kako pa veste, koliko ste naredila na sebi, sem jo vprašal. 

Spremenila sem se, zelo, čutim v sebi, je odgovorila. 

Razumem in sem vesel za vas, sem ji povedal. Pa bi želela napredovati še hitreje, sem jo vprašal.

Kako pa to izgleda, je z zanimanjem vprašala. 

Imamo štirinajstletnega mulca. Brihtna glava, a kaj ko se počuti doma osamljenega. Edinec, starša sta izgubila smer krmarjenja njunega zakona, lovita se na brezveznih malenkostih in se neprestano prepirata. Našemu najstniku gre to zelo na živce, a sčasoma dobi debelo kožo in ju niti ne sliši več.

Starša se razideta in oče se odseli v sosednjo državo, kjer je dobil delo, mulc ostane z mamo doma. Oče želi vseeno sodelovati pri vzgoji sina, ker se zaveda, da sedaj prihaja zahtevno obdobje pubertete, pa da ne bi sine »zabluzil«, ga redno obiskuje, kolikor mu čas dopušča ali pa prebije sin vikende pri njemu.

Dragi Zemljani, z veseljem vam sporočam, da odlično napredujemo z osvobajanjem vesolja. Naši vesoljci so mi povedali, da smo skupaj z našimi prijatelji iz drugi galaksij osvobodili že več kot 400 milijonov galaksij. Bravo, naši!

Včeraj, to je 25. aprila 2021, je bil prelomni dan v zgodovini Zemlje. Naši vesoljci so mi sporočili, da je bil včeraj prvi dan, ko na Zemljo ni prišel niti en inkarnant iz drugih galaksij. Prav tako ni bilo nikogar iz naše galaksije, da bi se inkarniral v otroka, saj smo tudi njo že osvobodili.

Na Zemlji se vsako leto rodi približno 83 milijonov otrok. To pomeni, da vsak dan zanosi približno 227.397 žensk in vsak dan se rodi približno toliko otrok. To seveda pomeni, da morajo karmičarji iz celega vesolja vsak dan na Zemljo pripeljati oziroma teleportirati približno 227.397 inkarnantov, to je ljudi, moških in žensk z drugih planetov.

Vsakemu je avtoriteta to, kar mu nudi po njegovem pojmovanju boljše življenje.

Lahko komu govorimo največje modrosti, pa se ne bo zmenil kaj dosti za to, če pa mu kadar se zaveda in je pripravljen ponudimo na pravi način to, kar ga pelje v pravo življenje, bo pozorno poslušal in to poskušal najbolje, kot le zna udejanjiti.

Avtoriteta zunanja notranja

Katere avtoritete se moram čuvati?

“Hočem rešiti svoje partnerstvo, pa sem že skoraj obupala. Prebrala sem že nešteto knjig, poslušam nasvete na YouTube, obiskala sem celo nekaj svetovalcev, pa se stvari skoraj nič ne premaknejo. Povejte mi, kaj delam narobe?” je vprašanje, ki ga pogosto dobim.

Zakaj stvari ne delujejo, kaj torej delate narobe?

Nič!

Kako nič?

Vse to, kar delate, je v redu. Problem je samo v tem, da to ni dovolj. Zato ne deluje!

Verni so za boga krivi in dolžni

Prisluhnimo svetim mukam Martina Luthra, ki je »skoraj obupal nad tem, da mu bo uspelo zadovoljiti Boga, ki ga je sovražil: “Kljub brezmadežnemu življenju meniha sem čutil, da sem grešnik s slabo vestjo pred Bogom. Prav tako nisem mogel verjeti, da mu ugajajo moja dejanja. Tega pravičniškega Boga, kaznovalca grešnikov, nisem ljubil, temveč sem ga preziral.

Bil sem dober menih, tako dosledno sem ubogal pravilo, da bi prišel v nebesa, če bi lahko prišel tja samo zaradi upoštevanja samostanskega reda. Vsi moji sodrugi v samostanu bi to potrdili … Toda moja vest mi ničesar ni zagotavljala, temveč me je venomer polnila z dvomi in govorila: Tega nisi storil prav. Nisi se dovolj pokesal. To si izpustil iz spovedi.« (Karen Armstrong, Zgodovina Boga)

Je že res, da se včasih z marsikom težko razumemo in ne najdemo skupnega jezika.

Ko se nam začne dogajati, da nas kar naprej motijo določene stvari pri osebah, s katerimi smo v kontaktu, pa se moramo vprašati, kje dejansko leži težava.

So določene osebe res tako težavne za razumeti ali bi lahko morda kdaj pogledali vase ter se vprašali, če bi lahko del težave rešili že sami pri sebi.

Piše: Aurigo

Moja ljuba Koroška. V srce se mi je bolj prirasla tista iz Avstrijskega dela ali t.i. Karantanija. Posebej v srži dveh krajev – dveh svetih Mihaelov – eden kraj leži pod Štalensko goro, drugi kraj pa ob reki Krki, grad Hochosterwitz, Šentvid na Koroškem, Železna kaplja, Dobrla vas, Mohliče in Junska Gora.

Ampak tudi slovenska Koroška ni od muh. Pred Pankracijevo cerkvijo sem doživel deja-vu, ko sem postal pred vhodom Svetih stopnic s poslikanimi oboki. Za odstrtje zmajevih črt, je v deležu več kot četrtine mojih raziskovanj sokriva dečva iz tega mesta. Srečal sem jo v temni poletni noči pred dobrimi dvajsetimi leti, v kraju kjer stoji hram arhangela Mihaela.

Nekateri menijo, da nam bodo v prihodnosti – podobno kot nenehno posodabljajo naše računalnike – vsakih nekaj mesecev nalagali genske posodobitve v obliki sodobnih cepiv. Drugi v zdajšnji pandemiji vidijo prav nasprotno – dokaz o tem, da nič ni tako inteligentno in učinkovito kot dobro delujoč imunski sistem, ki lahko povsem neopazno zajezi celo virus SARS-CoV-2 ter številne druge znane in neznane patogene.

So stvari, o katerih ne govorimo. So tematike, o katerih se ne pogovarjamo. So tabu občutki, ki jih skrivamo. Ker se bojimo. Bojimo, da bi nas zaznamovali od zunaj, da bi nas imeli ljudje za »čudake«, da bi odkrili tiste najbolj ranljive dele sebe, zaradi katerih bi izpadli slabiči. Saj je vendar tako imenitno delovati močna in postavljena osebnost. Imenitno je, če te imajo ljudje za nekoga, ki ga ne more nič zlomiti.

Sem nekdo, ki ve, kaj hoče v življenju in se tega neomajno drži. Hodim po svoji poti in vsi me občudujejo. Ker bi sami radi dosegli prav to. Biti neomajen in nezlomljiv. Pa sem res tak? Položim roko na srce in v oči privrejo solze. Predolgo sem skrival bolečino v sebi, predolgo igral človeka, kakršnega so želeli videti drugi. Kako pa sem se videl sam? Še tako mišičasto telo enkrat klone pod bremenom uteži, če jih vsaj od časa do časa ne odloži.