Se tudi vi zgroženi zgražate
ob pospešenem uničevanju tropskega pragozda?
To je odločno premalo, je sprenevedavo.
Raje postopno manj mesnih obrokov!
Tudi za vaš zrezek je potrebno
več polja za krmo klavnih živali.

Ko zataji vest, pa naj bi možje postave
kakšnemu robavsu preprečili nasilje
nad družino in drugimi.

Ne zavedamo pa se, da so nasilne
tudi naše slabe misli o drugih, ker z njimi
zbiramo grozeče nevihtne oblake
nad njimi in tudi nad nami.

Pri odrešitveni poti, se je prav odreči vsega, kar za odrešitev ni potrebno.

Kajti, če nam postane potrebno karkoli, kar jo ovira, je motena in kot prvo postane težja, kajti konec je isti, človek, če jo hoče udejanjiti, se mora odreči tega, kar jo ovira, kasneje kot to naredi, večja nevarnost je, da zablodi in da zaide z nje.

Če se označi pot odrešitve z božjimi sredstvi - (s pravimi) -, kot fanatična, je to zaradi tega, ker mnogi niso pripravljeni vse napačno opustiti in po njej iti, ne pa zato, ker bi v resničnosti bila fanatična.

Kdor pa hoče biti lepši od drugih,
ni nikoli dovolj lep.

Kakor te vonj po hrani
lahko pripelje do njegovega izvora,
tako te vonj tvoje duše
lahko pripelje do tistega občutka,
ki je njena hrana.

Stoyan Svet

Kadar prosim, da me poslušajte, vi pa mi pričnete dajati nasvete, niste storili, kakor sem vas prosil.

Kadar prosim, da me poslušajte, vi pa mi pričnete razlagati, da narobe čutim, teptate moja čustva.

Kadar prosim, da me poslušajte, vi pa se pričnete truditi, da bi mi pomagali rešiti težavo, mi s tem ne ustrežete, pa naj se vam zdi to še tako čudno.

POSLUŠAJTE!
Samo to vas prosim, nič ne recite in nič ne storite, samo poslušajte me.

Saj lahko skrbim zase. Nisem nebogljen. Malodušen in omahljiv, to že, vendar ne nebogljen.

Kadar storite kaj namesto mene, kar bi lahko ali moral storiti sam, prispevate k razvoju mojih bojazni in nezmožnosti.

Nočemo ujed nad vaškimi dvorišči
in ne volkov ob stajah z drobnico,
prenašamo pa domače in tuje jastrebe,
ki vsem na očeh plenijo naša podjetja;
dovoljujemo volkovom, ki kradejo ropajo,
teptajo človekove in delavske pravice
ter so vešči le izogibanja roki pravice.
Bodo v našem imenu najbolj predrznim
morali v posmeh še podeljevali odličja?

Mojster Eckhart je rekel nekemu ubožcu:«Bog ti daj dobro jutro, brat.«

»Gospod, obdržite ga sami zase: jaz še nisem doživel slabega.«

Rekel je:«Kako to, brat?«

»Ker sem vse, kar mi je Bog naložil trpljenja, zaradi Njega bodro trpel in si mislil, da sem Njega nevreden. In tako nisem bil nikoli žalosten ali zaskrbljen.«

Vprašal je:«Kje si najprej našel Boga?«

»Ko sem se odpovedal vsem ustvarjenim bitjem, sem našel Boga.«

Rekel je:«Kje si pustil Boga, brat?«

»V vseh odkritih, čistih srcih.«

Odveč je bil že en sam izlet človeka na Luno.
Za vsakega Zemljana bi bili blagodejni
le vsakodnevni izleti v svojo notranjost.

Za obžalovanje vseh nelepih misli,
pogovorov in početij, ki bremenijo dušo
ter nam in še drugim kradejo življenjsko energijo.

Modrec je prišel do nebeških vrat in potrkal. Od znotraj je glas Boga vprašal:

»Kdo je tam?«

Modrec je odgovoril: «Jaz sem.«

»V tej hiši«, je odgovoril glas Boga, »ni prostora zate in zame.«

In tako je šel modrec stran in prebil mnoga leta v globokem premišljevanju o tem odgovoru.

Ko je prišel drugič, mu je glas zastavil isto vprašanje in modrec je spet odgovoril:

»Jaz sem.« Vrata so ostala zaprta.

Človek si želi resnično dobro,
s svojim stanjem in napačnimi predstavami o tem,
pa prikliče in ustvarja imitacijo tega.

Kako se bomo resnično rešili,
če obsojamo tisto, kar je najhujše
in po drugi strani,
zaradi nevednosti navezanosti in koristi,
ljubimo ohranjamo in častimo v sebi to,
kar neizogibno v to in do tega pripelje.

Prosti trg, svobodna gospodarska spodbuda
sta v leporečje zavita pojma,
ki ju večina vidi drugače:
diktat požrešno uspešnih
in brezobzirno oderuštvo.

Vsem, ki prezirajo božjo pravičnost,
je ljuba tudi beseda izplen,
nemila pa do vseh izkoriščanih.

Mnogi pravijo poslušaj svoje srce in mislijo, kako je treba poslušati svoje želje.

Vendar srce prvenstveno ni namenjeno za poslušanju želja, je simbol in sinonim za zmožnost, vedno živeti in ravnati prav, iz svojega najglobljega stanja biti.

Nismo poklicani za vrnitev v neko "ljubezen", ampak vrnitev v prvotno ljubezen.

Imejte glede tega jasen uvid.

Obstaja tudi mnogo ljudi,
ki so krepostno in kakor je prav preživeli svoje življenje in to je bilo njihovo edino plačilo.
Pogostokrat so ob tem,
popolnoma odprtega srca,
brez najmanjšega pritoževanja,
nase sprejeli zelo težko delo,
in ga privedli do dobrega konca.

Mislim, da nikoli ne bi smeli primerjati svojih težav s težavami drugih. S takšnim tekmovanjem ničesar ne dosežemo. Užaloščena oseba ne pričakuje povabila na olimpijske igre v tekmovanju o trpljenju. Pomagalo bi, če bi si zapomnili naslednje: gorje in srčna bolečina morda na svetu nista porazdeljena enakomerno, sta pa zelo radodarno. Vsak dobi svoj delež. Če bi spoznali resnico, bi težko našli koga, ki bi mu lahko zavidali njegovo življenje.

Boga v svojih molitvah ne moremo prositi , naj zaradi nas spremeni naravne zakone, da bi postale usodne okoliščine manj usodne. Noseča mati naj v molitvi ne prosi Boga, da bi bil njen otrok deček, saj je spol otroka že določen.

Všeč mi ni tisto kar vidim, čeprav tega ne zaničujem.

Všeč mi je kar iskreno doživim in pristno enostavno povem

Človek se je v tej naravi navadil ustvarjati vse na silo.

Pravega miru in ljubezni že dolgo ne pozna.

Mir trajno ne ohrani nobeno orožje.

Trajni mir ustvarijo in ohranijo edinole ljubeča srca.

Kjer je takšen mir v dušah, je mir tudi vsepovsod naokoli.