nebesa,pekel,bog,hudič...samo prispodobe,katerih ljudje ne razumejo,jim dajejo napačno veljavo...ter se jih predvsem bojijo . . . in s tem se človek boji iluzij, legend, mitov, . . . . človek je preveč naivno podlegel manipulaciji razuma ter razmišljanja s svojo glavo . . .bi ne bil svet lepši brez sekundarnosti? mi smo, da živimo, ljubimo, dajemo, učimo ,... življenje nam ni bilo dano, da bi iskali lažnega boga ter povečevali njego vrednost, nekdo pa bi se na ta način okoriščal. jaz priznam, verjamem v zakone narave, mati naravo . . . in sem hvaležna za vsak nov dan, katerega preživim koristno, se ga razveselim, kaj naučim, komu polepšam dan, se morda tudi skregam.a za to,ne rabim boga.rabim sebe,vero v soljudi,luč,ljubezen...narava je ljubezen,narava je luč.vse ostalo je odvisno od nas....kaj nam bo bog prišel na pomoč,ko se bomo utapljali v lastnih strupih in dreku, ki jih vsak dan spiščamo v naravo?kje je bog takrat, ko ima tvoj otrok levkemijo? ali ko otroci vidijo v prometni, ko jim umrejo starši? KJE JE TU BOG? ga ni...potrebujemo samo vero v sebe.sveta ne morem spremeniti, če prvo ne spremenim in neuravnovesim svojega bita...takole dragi moji,mal sem se razjezla...ampak ok,...pojdite ven,bodite to kar ste,imejte se radi,širite pozitivo...sploh pa širite dobre misli,kajti dobre in iskrene vesolje usliši...rada vas mam

v mojih mislih si...
le spomin iz preteklih dni...
mi spati ne pusti...
razžira mi misli...
sledi poti zabrisala je bolečina...
zgodovina naju je znova združila...
kje si bil ko sem te iskala...
kje si bil ko sem te ljubila...
mar bila bi dobra vila in te...
za večno v svoj objem skrila . . .

gledam ljudi . .
vsak s svojo mislijo v glavi ,
izgubljeni v množici . . .
vsak zase hiti . . .
beži v svet (ne) realnosti .
kdaj se bo nekdo zaustavil ,
uvidel moj pogled ,
kdaj me bo nekdo začutil ,
kdaj spoznal bo moj svet ?

Človek, ki ni sposoben lastnega razmišljanja ter širjenja obzorja, raziskovanja, itd, ni sodobni človek, kateremu se pripisuje pomen naprednega človeka. Ampak zgolj produkt manipulativnega vodstva nekaterih sistemov, ki je našel novo sorto, da jo zasužnji po svojih potrebah. Ironija je, da je sodobni človek podredil sočloveka, ki naj bi bil napreden.

Miselnost ter osnovna etika s pridihom logike, je relativno doživljanje lastnega dojemanja, ki ne more delovati na več različnih intelektualih, saj je osnovi človeški razvoj definiran že ob samem spočetju le tega, lahko pa se privzgoji.

Človek, ki je sposoben razsvetlenja ter razumevanja vsega okoli sebe
- sposobnost dvigovanja ravni ozaveščanja,
mora preseči lasten ego.
Ego je privilegij narcisoidnih neumnežev ter straha

življenje ni lekcija, v kateri bi se spraševali kakšen je naš namen ter čemu živimo, temveč lekcija v kateri moramo spoznati/razumeti same sebe ter našo povezavo in vpliv s celim stvarstvom. da ohranimo utrip življenja, ga moramo deliti naprej.

ker je bog ustvaril človeka po svoji podobi,
je s tem začel evolucijsko kloniranje
ter reinkarniranje samega sebe v
različnih telesnih oblikah.

Velika naivnost
ter neumnost malega človeka,
se kaže v malih dejanjih
velikega človeka,
ki režira sistem na podlagi večinskega,
a žal skoraj neuporabnega intelekta,
katerega se gradi na podlagi strahu in manipulacije

Primitivnost sodobnega človeka se kaže v naivnosti njegove domišljije ter manipulativnosti v njegovi naravi.
Kako smo sploh lahko zadovoljni s tem kar smo?
In za povrhu vsega imamo v slovarjih še genialno lastnost, ki opisuje človeka - človeškost...

Ne vem, je to morda šala, na naš račun?
Človeštvo ni vredno lastnosti in pojma - biti človeški. Vse kar trenutno opisuje naš značaj in razvoj, kaže na surovo preživetje plena s ukanitvijo plenilca ter plena. Mi smo zver, ki je še zelo daleč na evolucijski dobi do sodobnega in miselnega človeka. Predvsem pa do realiziranja lastnosti našega soimena

ljubezen ter razumevanje ravnovesja (dobrega ter slabega),
sožitje ter harmonija je čudovito darilo,
ki smo ga prejeli ter,ki ga lahko delimo naprej

ne smem želeti svoje boli,
morda nekoč razblini se sen,
morda iluzija je le tren.
skozi jutro se zbistri,
moj um,moje misli.
a srce,ono le tli...
tli

dan brez noči,
je kot ljubezen brez čustev

dežne kaplje spirajo bolečino
veter odnaša stran včerajšnji dan
sanje leto za letom tlijo
moja duša išče tvojo zaman
kje si, mila moja?
rad segel bi ti v mehko dlan
držal v objemu te nikdar več te pustil stran

človeku moraš dajati več različnih stvari,
ne pa ene same preveč;
saj to potem ni svoboda,
temveč vsiljena izbira drugega ega

mi smo le čreda zmedenih ovac,
ki išče svojega pastirja.
svojo glavo in dušo bi prodali tudi hudiču,
če bi nam obljubil rešitev

razum je tisto,
kar nas najbolj omejuje

kakšna je naša prihodnost, vemo.
ne vemo pa kako bi se spopadli z njo oz.
kakšen način ter pot naj uberemo, da jo živimo

človek je le medij odseva svojega bita :)
mi smo, ta trenutek,...
drug trenutek smo, kar smo sedaj že prerasli :)

Ena zdrava hvaležnost,
je blagoslov človeku in ljudem.

Vse, kar se ne sodaruje je kakor voda,
ki se ne giblje in daruje,
ter se spremeni v smrdečo mlako.

Nek zelo bolan človek, je imel zelo v redu sosede, vendar se ni kaj dosti menil za njih.

Obdeloval je svoj vrt in puščal na njem rasti čudovite cvetice, katere je občudoval, ter je ob njih zelo bolan užival, kakor se je pač dalo.