Mnoga ljudstva so jablani pripisovala čudovite lastnosti. Ne samo, da njene sadeže lahko uporabljamo v kuhinji, učinkoviti so tudi kot naravno zdravilo in kot tako delujejo na naše subtilne energije. Razkošna jablana, ki se jeseni šibi pod težo sadežev, ponazarja ključ, ki vodi k razumevanju, kaj vse se lahko od tega drevesa naučimo.

Opozarja nas, da moramo dati vse od sebe, in zaupati, kajti vse nam bo povrnjeno. Uči nas, da s tem, ko odpremo srca, obogatimo življenja. Če (po vzoru jablane) nesebično dajemo in smo odprti, se bodo naša srca odprla, da lahko sprejmemo še več. Če smo zaprti je to simptom lakomnosti in negotovosti. Sporočilo jablane je, da cenimo in proslavljamo vse, kar nam ponuja življenje.

Smo drugim in okolju nadlega,
nadloga, breme ali radost,
pomoč, dober zgled in sreča?

Resnična ljubezen nikoli ne idealizira človeka, ampak ga vidi in mu pomaga takemu kot je.

Moramo vedeti, da je popolnost v nepopolnem svetu šele cilj - bližnji ali daljni -
(odvisno od stanja bitja), cilj, do katerega se pride le in edino, na pravilen način.

Kadar pa se kjerkoli prehitro zahteva popolnost, največkrat ravno zaradi take naše ljubezni do idealnega, pride do tega, da ne moremo vzljubiti, nuditi in omogočiti pravi razvoj bitju, na resnični ravni njegovega razvoja, ker je mogoče pod normami neke idealnosti, ki jo mi zaradi nepopolnega uvida od njega zahtevamo.

Slavni govorec je enega od svojih seminarjev pričel tako, da je v roki držal bankovec za 20 dolarjev.
V prostoru, kjer je bilo prisotnih 200 poslušalcev, je vprašal: "Kdo si želi ta 20 dolarski bankovec?"
Roke so se začele dvigovati.

Dejal je:"Dal vam bom ta bankovec, ampak najprej mi dovolite, da naredim tole.
Potem je zmečkal bankovec in ga ponovno dvignil v zrak.
Vprašal je:"Kdo si ga še vedno želi?" Roke so bile še vedno dvignjene.
"Dobro," je odgovoril:"Kaj pa če naredim tole?" Bankovec je vrgel na tla in začel po njem stopati.
Potem ga je pobral, zmečkanega in umazanega.
"Kdo si ga želi sedaj?" Roke so bile še vedno v zraku.

Samo ena pot je,
ki pelje do tega,
da napravimo neko osebo lepo.
Namreč ta, da jo ljubimo.

Z dobrimi dejanji, s pomočjo in tudi s poslušanjem, z mislimi, besedami ter s čustvi pridobimo dober občutek ob svojem prispevku k širjenju dobrega med nami.

Zahtevati ali pričakovati več, bi bilo odveč, vodilo bi v izgubo.

Kdor pozna resnico,
pozna tudi vse poti do nje,
čeprav so različne.

*
Za Božič bi morali darovati samemu sebi ….
čas, čustva, objeme, nasmehe ….
ne stvari.

E. Leon Word

Napačna, ljubeča tiha in mirna prepričanost v nekaj, je tudi ena od norosti,
razočaranje,
pa je od nekdaj edino zdravilo za to.

Življenje je najboljša možnost zaslužiti si človekove
pravice z izpolnjevanjem dolžnosti in spoštljivosti do drugih;
do ljudi, narave, živali, planeta in vesolja.

Vsako zaostrovanje onemogoča razrešitev težav in pravičen dogovor ali sporazum.

Je nerazumno in skrajno predrzno razgaljanje človeškega ega.

Vsi naši
"Saj to pa lahko!"
"Saj samo enkrat!"
"Saj tudi drugi!"
"Saj bo pa kdo drug!"
"Saj lahko šele jutri!"
"Saj imam pravico!"
"Saj sem vedel!"
so tlakovci zgrešene življenjske poti.

Le kako bi božja resnicoljubnost poimenovala večino političnih strank?

Obetavna, odgovorna, solidarna?
Burkaška, koruptivna, maščevalna?
Leporečna, slepilna, svetohlinska?
In ...?

Zapomnite si:
Besede so palčki,
zgledi in dejanja so velikani.

Ko pretkanci koga, opravljenega v njim značilno opravo,
počaščenega pokažejo svetu,
bi ga ljudstvo moralo vprašati,
kaj njegovega je zabarantal,
ob čem vse bo zamižal.
Sicer samo ostane največja šema.