Nekega dne sta se pajek in stonoga pogovarjala, kako velika prednost je, če nisi človek. 
"Človeška bitja od vseh živih bitij na zemlji najslabše slišijo," je dejala stonoga. "Ko stopim na vse svoje noge, oni niti slišijo ne." 

"Tudi slepi so," je dejal pajek. 
"Ko spletem svojo čudovito mrežo, se bo že našel kakšen človek, da jo bo uničil."

"Imeti morajo tudi zelo grda telesa," je dodala stonoga. 
"Vedno si jih namreč pokrivajo in nikomur se ne pokažejo taki, kakršne je ustvaril Bog." 

"Še ena stvar je," je menil pajek. 
"Ne spoštujejo zakonov stvarstva. Nosijo smešne klobuke, ko sije sonce, in velike dežnike, ko Stvarnik pošilja dež." 

"Kako čudne živali!," je sklenila stonoga. 
"Zdi se, da so preveč neumne, da bi cenili darove, ki jim jih pošilja Bog."

Božo Rustja
Vir: http://rkcsiverainluc.mojforum.si