Od povsod prihajajo vzdihi.
Nekaj bo potrebno storiti.
Ne nekaj, le to,
kar bi moralo zdavnaj že biti.


BOGASTVO

Odgovori si na preprosto vprašanje
- èigava je moja država -
in postani bogat.

ÈIGAVA JE DRŽAVA

Mnogi narodi po svetu imajo že svoje države.
Le èlovek je še nima.
Nikjer.
Toda, èigava je država?
Država je od državljanov.
Torej je tudi moja.
Tudi njena.
Tudi njegova.
Tudi tvoja.

KRATKA ZGODOVINA ANTIGLOBALISTIÈNEGA GIBANJA

Antiglobalistièno gibanje, katerega naziv - zaradi možnih narobnih interpretacij problematike, s katero se ukvarja - zavraèajo tudi njeni èlani, je postal splošno priznan sinonim za vse zbore in sreèanja, na katerih se kritizira svetovno ekonomsko-politièno ureditev. Gibanje je nastalo 1995. leta, nedolgo zatem, ko se je nekdanji GAT preimenoval v Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO).

Paradoks, da ena petina (podatki UNDP United Nations Development Program) najbogatejših razpolaga s skoraj 50% svetovnega bruto družbenega proizvoda, je bil dovoljšen razlog za zakljuèek, kako 'blagor globalizacije obirajo samo izbrani', zato ni èudno, da se je razprava o prednostih in pomanjkljivostih globalizacije v zadnjih letih spremenila v pravi pekel.

Z ene strani zagovorniki globalne ekonomije, z druge strani pa varuhi okolja, mirovniki, levo usmerjena gibanja in skupine ter razliène nevladne organizacije, s skupnim delovnim nazivom 'antiglobalisti', katerim ciljem in zahtevam se iz leta v leto pridružuje vse veèje število istomisleèih in simpatizerjev. Njihova vse koherentnejša mreža se iz leta v leto krepi, tako številèno kot efektivno.

Okrog ideje izgradnje prav tako globalne, toda praviènejše in èistejše družbe, v kateri se moè ne bo zbirala v rokah velikega kapitala in pešèice bogatih, so je hitro zbralo na tisoèe posameznikov celega sveta.

O NATU

Vsekakor bi morali najprej poudariti pomen varnosti ter pomen miru. Zgleda, kot da išèemo varnost, ne pa mir. Kajti med tem dvojim, je povsem bistvena razlika. Vzrok za varnost je STRAH, ki je tudi temeljni dejavnik razprave o vstopu v NATO. Veè ko je strahu, bolj ko se bojimo, bolj si želimo varnosti ter meja in organizacij, ki bi nas naj obvarovale pred morebitno nevarnostjo.

Vendar pa iskati varnost na tem svetu, je zaenkrat povsem nesmiselno, saj preži nešteto oblik vseh mogoèih nevarnosti tako zunaj, kot tudi znotraj meja. Èe ste dovolj iskreni do sebe, boste videli, da si ne želite miru, temveè varnost. Radi bi varnost, »materinsko zatoèišèe«, ker je ta svet poln krutosti, nasilja, agresivnosti, itn. To je tisto kaj išèete. Varnost in ne mir. Èe bi si zares želeli mir, ga zares radi èutili in hkrati tudi živeli, je potrebno odpraviti željo ali hrepenenje po varnosti.