Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
ponedeljek, 5. januar 2004 @ 09:28 CET
Uporabnik: stane
Od povsod prihajajo vzdihi.
Nekaj bo potrebno storiti.
Ne nekaj, le to,
kar bi moralo zdavnaj že biti.
BOGASTVO
Odgovori si na preprosto vprašanje
- čigava je moja država -
in postani bogat.
ČIGAVA JE DRŽAVA
Mnogi narodi po svetu imajo že svoje države.
Le človek je še nima.
Nikjer.
Toda, čigava je država?
Država je od državljanov.
Torej je tudi moja.
Tudi njena.
Tudi njegova.
Tudi tvoja.
četrtek, 27. november 2003 @ 05:16 CET
Uporabnik: Devi
KRATKA ZGODOVINA ANTIGLOBALISTIČNEGA GIBANJA
Antiglobalistično gibanje, katerega naziv - zaradi možnih narobnih interpretacij problematike, s katero se ukvarja - zavračajo tudi njeni člani, je postal splošno priznan sinonim za vse zbore in srečanja, na katerih se kritizira svetovno ekonomsko-politično ureditev. Gibanje je nastalo 1995. leta, nedolgo zatem, ko se je nekdanji GAT preimenoval v Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO).
Paradoks, da ena petina (podatki UNDP United Nations Development Program) najbogatejših razpolaga s skoraj 50% svetovnega bruto družbenega proizvoda, je bil dovoljšen razlog za zaključek, kako 'blagor globalizacije obirajo samo izbrani', zato ni čudno, da se je razprava o prednostih in pomanjkljivostih globalizacije v zadnjih letih spremenila v pravi pekel.
Z ene strani zagovorniki globalne ekonomije, z druge strani pa varuhi okolja, mirovniki, levo usmerjena gibanja in skupine ter različne nevladne organizacije, s skupnim delovnim nazivom 'antiglobalisti', katerim ciljem in zahtevam se iz leta v leto pridružuje vse večje število istomislečih in simpatizerjev. Njihova vse koherentnejša mreža se iz leta v leto krepi, tako številčno kot efektivno.
Okrog ideje izgradnje prav tako globalne, toda pravičnejše in čistejše družbe, v kateri se moč ne bo zbirala v rokah velikega kapitala in peščice bogatih, so je hitro zbralo na tisoče posameznikov celega sveta.
Vsekakor bi morali najprej poudariti pomen varnosti ter pomen miru. Zgleda, kot da iščemo varnost, ne pa mir. Kajti med tem dvojim, je povsem bistvena razlika. Vzrok za varnost je STRAH, ki je tudi temeljni dejavnik razprave o vstopu v NATO. Več ko je strahu, bolj ko se bojimo, bolj si želimo varnosti ter meja in organizacij, ki bi nas naj obvarovale pred morebitno nevarnostjo.
Vendar pa iskati varnost na tem svetu, je zaenkrat povsem nesmiselno, saj preži nešteto oblik vseh mogočih nevarnosti tako zunaj, kot tudi znotraj meja. Če ste dovolj iskreni do sebe, boste videli, da si ne želite miru, temveč varnost. Radi bi varnost, »materinsko zatočišče«, ker je ta svet poln krutosti, nasilja, agresivnosti, itn. To je tisto kaj iščete. Varnost in ne mir. Če bi si zares želeli mir, ga zares radi čutili in hkrati tudi živeli, je potrebno odpraviti željo ali hrepenenje po varnosti.