Strokovnjaki opozarjajo, da obstaja velika možnost, da bodo slavni kenijski levi izumrli zaradi ritualnih ubojev plemenskih bojevnikov, ki po zaščitenih parkih leve pobijajo zaradi družbenega položaja, ki ga pridobijo z ubojem živali.

Ugotovitve študije so takoj po objavi ovrgli člani plemena Masaji, ki naj bi bili v največji meri krivi za izginjanje levje populacije v državi.

Kot kaže študija, je število levov v Keniji danes tako zdesetkano, da bi vrsta v obdobju naslednjih nekaj let lahko popolnoma izginila. Po mnenju strokovnjakov s kalifornijske univerze, ki za izumiranje levov krivijo Masaje, so pojasnili, da se število pobojev mačk iz leta v leto veča, s tem pa se posredno pospešuje upad levje populacije.

Grški okoljski minister George Suflias je danes dejal, da bo grška vlada namenila 1,2 milijona evrov za zaščito glavate želve, ki spada med ogrožene in redke živalske vrste. S tem so se Atene uklonile sodbi Sodišča Evropskih skupnosti v Luksemburgu, ki je Grčijo že leta 2002 kritiziralo zaradi pomanjkljive zaščite glavatih želv, ki živijo predvsem v morskem naravnem parku ob grškem otoku Zakintos.

Piše: Matjaž Turinek

Lahko bi rekli, da so plastične vrečke danes najbolj prisoten znak potrošništva na svetu. Najdemo jih takorekoč vsepovsod. So lahke, »poceni« ter vodoodporne, kar jim daje še posebno praktičnost in uporabnost. Tako so postale nepogrešljiv del našega vsakdana po vsem svetu. Prve plastične vrečke so se pojavile na trgu leta 1957 v ZDA. Proti koncu šestdesetih so se plastične vrečke za smeti pojavljale po domovih in pločnikih po skoraj celem svetu. Vendar pa so komaj v sedemdesetih letih dokončno prevzele mesto papirnatih vrečk, ko je bil iznajden nov cenen postopek za pridobivanje posameznih plastičnih vrečk.

Dandanes so tako 4 od 5 prodanih vrečk standardne »T-majica« vrečke, ki izgledajo s svojima ročajema kot kratka majica. Zgodba teh vrečk se začne kot surova nafta, naravni plin ali drugi petrokemični derivati, ki so v tovarnah plastike pretvorjeni v verige vodika in ogljika, bolj znanih kot polimerji. Polietilen je nadalje toplotno obdelan in stisnjen v željeno obliko. Ko se le-ta ohladi, se strdi in se ga lahko splošči, zapre, preluknja ali pa potiska. Tipična plastična vrečka je težka le nekaj gramov in tudi njena debelina je majhna. Zakaj bi potem bil problem s temi vrečkami, se sprašujete?

Piše: Matjaž Turinek

Verjetno ste se že kdaj znašli v situaciji, ko ste primerjali cene ekoloških in konvencionalnih živil, pa naj si bo v trgovini ali pa na tržnici, ter ste ugotovili, da morate za ekološka živila včasih odšteti več denarja. Morda ste se tudi vprašali »le zakaj je temu tako?« Mar niso ekološka živila pridelana brez umetnih gnojil, škropiv ter drugih snovi, ki bi zahtevala visok finančni vložek kmeta?! Pravzaprav kmet samo poseje seme in nato počaka, da rastlina zraste ter jo proda, mar ne? Sliši se kot dober posel! Hmmm, samo tako enostavno pa spet ne more biti – nekako pa morajo pridelovalci ekološke hrane upravičiti višje cene. Kje se torej skriva razlika v ceni ekoloških in konvencionalnih živil? In, ali so ekološka živila res dražja od konvencionalnih?

Piše: Rok Kralj

Ogljikov dioksid (CO2) je plin, ki najbolj pripomore k pretiranemu segrevanju zemeljskega ozračja in s tem k vse številčnejšim naravnim nesrečam (suše, poplave, orkani, različne ujme). Ta plin nastaja predvsem pri gorenju fosilnih goriv (nafta, premog). Ob velikih številkah – človeštvo letno »pošlje« v atmosfero približno 23 milijard (vsak prebivalec planeta povprečno 3,8 tone) ogljikovega dioksida – se zdi, da smo kot posamezniki skoraj popolnoma nemočni. A vendarle ni čisto tako.

Ker vemo, da največ tega plina absorbirajo oceani (s svojimi mikroorganizmi) in gozdovi ter druge zelene površine, lahko nekaj malega naredimo že s sajenjem dreves in drugih zelenih rastlin. Povprečno 25 let staro drevo v enem letu absorbira približno 4 kg (nekatere vrste več, nekatere manj) ogljikovega dioksida. To je sicer majhna količina, če vemo, da povprečen avto toliko CO2 spusti v ozračje že po samo 25 kilometrih vožnje. A bolje malo kot nič.

Piše: Ranko Štingl

V pričujočem sestavku ne bom govoril o tem, kako se zdravo prehranjevati in kake metode uporabiti, da bomo pridelali ekološko in biološko neoporečno hrano. O tem je napisanih že na tisoče knjig in te same po sebi ne bodo prinesle zdrav način pridelave, seveda pa imajo edukativno vlogo. Kar nas zanima tukaj in zdaj je, kaj lahko naredimo, da bomo prišli do tega cilja, ki si ga verjamem vsi želimo, vsaj kot porabniki in razumske osebnosti.

Če se ozremo na svetovne razmere, vidimo, da je neusmiljena tržna bitka pripeljala do logike proizvesti več in ceneje za vsako ceno, tudi v kmetijstvu. Rezultat tega je totalno onesnaženje in popolnoma nove bolezni, pa tudi ponovni izbruh »starih«, porušitev ravnovesja, tako v naravi kot v družbi. Svetovnih razmer vsekakor ne moremo spremeniti v kratkem času, na dolgi rok pa z naraščanjem kritične mase osveščenih ljudi.

Slovenija se zaradi svoje strateške umeščenosti med jugovzhodno in osrednjo Evropo uvršča med države, preko katere poteka vedno večji delež nezakonite trgovine z ogroženimi rastlinskimi in živalskimi vrstami. Prekupčevalci največ trgujejo z lovskimi trofejami medvedov, volkov, pa tudi s slonovino, pticami, koralami, orjaškimi vidrami, kaviarjem in plazilci, kot so kopenske želve, je za STA pojasnil državni sekretar z ministrstva za okolje in prostor Robert Bolješič.

Vseevropska informativna kampanja Eurocompact - Sodoben trend pranja perila povsod v Evropi, ki jo je v začetku leta sprožilo Mednarodno združenje za mila, detergente in izdelke za vzdrževanje, se danes začenja tudi v Sloveniji. Potrošnike bo vzpodbujala k uporabi za tretjino bolj zgoščenih pralnih praškov, označenih z logotipom Eurocompact, s katerimi bi se zmanjšal vnos kemikalij v okolje, je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal vodja projekta v Sloveniji Jaroslav Slonečko.

Gospodarstvo Evropske unije (EU) je odvisno od zanesljive in zadostne dobave energije. Sedanje potrebe po energiji večinoma zagotavljajo fosilna goriva (nafta, premog, naravni plin), ki dajejo 80 % energije. Skoraj 67 % fosilnih goriv je uvoženih. V Evropi so za ohranitev življenjskega standarda potrebni zanesljivi in trajnostni viri. Evropski raziskovalci razvijajo okoljsko sprejemljive, varne in trajnostne energetske tehnologije. Fuzija je ena izmed takih tehnologij. Fuzijske elektrarne bodo primerne predvsem za osnovno pokrivanje velikih energijskih potreb, primerne pa bodo tudi za pridobivanje vodika za potrebe energetskih sistemov, ki bodo temeljili na vodiku kot viru energije.

Po oceni analize, , ki jo je opravilo podjetje za informacijsko tehnologijo LogicaCMG, so evropski porabniki pripravljeni zmanjšati porabo energije, a rabijo pomoč svoje vlade. Glasovanje v Španiji, Veliki Britaniji, na Portugalskem in Nizozemskem je pokazalo, da bi se porabniki odzvali na višje cene energije. Pokazali so tudi željo po zmanjšanju porabe energije, če bi dobili jasne informacije o njihovi porabi. V podjetju LogicaCMG, kjer izdelujejo "pametne" števce energije, so zaključili, da morajo vlade "bolj izobraziti prebivalstvo".

Več: www.logicacmg.com

Evropska komisija je 29.5.2006 sprožila kampanjo za krepitev okoljske osveščenosti. Z geslom Vplivaj na podnebne spremembe! želi Bruselj posameznike spodbuditi, naj spremenijo svojo dnevno rutino in prevzamejo osebno odgovornost v boju proti podnebnim spremembam ter s tem prispevajo k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov. Države članice EU bodo v prihodnjih dneh začele kampanjo na nacionalni ravni, so sporočili v Bruslju.

V Sloveniji je običajna izpostavljenost ljudi zaradi elektromagnetnega sevanja (EMS) bistveno manjša od predpisanih mejnih vrednoti. V Sloveniji na področju EMS velja uredba iz leta 1996, ki temelji na priporočilih Mednarodne komisije za varstvo pred sevanji (ICNIRP). Raziskave kažejo, da izpostavljenost EMS pod določenimi vrednostmi nima negativnih vplivov na okolje in zdravje ljudi, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal minister za okolje in prostor Janez Podobnik.

Slovenija je sicer še dodatno zaščitila najbolj občutljiva območja, ki sodijo v tako imenovano I. območje (bivalno okolje, šole, vrtci, bolnišnice ...). Za to območje veljajo desetkrat strožje omejitve od priporočenih s smernicami ICNIRP.

Onesnaženost zraka v določenih predelih Londona presega dovoljeno mejo za do 50 odstotkov in ogroža zdravje ljudi. Nedavna raziskava je kot kritične predele britanske prestolnice ocenila Camden, Islington, the City, Lambeth in Westminster, opozarja pa na nevarnost preseganja dovoljene meje tudi v drugih predelih države.

Onesnažen zrak lahko pri izpostavljenih ljudeh povzroča vrtoglavico in pomanjkanje kisika, kot glavne krivce za onesnaženost pa raziskava navaja izpušne pline prevoznih sredstev.
www.dnevnik.si

Piše: Rok Kralj

Wangari Maathai, Nobelova nagrajenka za mir leta 2004, ustanoviteljica gibanja Zeleni pas (Green Belt Movement) in kenijska ministrica za okolje, je pred tridesetimi posadila sedem dreves, s čimer je sprožila obsežno gibanje, katerega pripadnice (v tem gibanju sodelujejo predvsem ženske, a tudi nekaj moških) so v tem obdobju posadile približno 30 milijonov dreves širom Kenije.
Norveški Odbor za podelitev Nobelovih nagrad je v letu 2004 s tem, ko je podelil Nobelovo nagrado za mir okoljevarstvenici, razširil razumevanje miru. Sporočilo odbora se je glasilo: ˝Če želimo miren svet, moramo z okoljem ravnati odgovorno, usmerjeno v trajnostni razvoj. Prav tako moramo pravično deliti naravne vire na lokalnem, državnem in globalnem nivoju.˝

V pripravi so dokumenti, ki bodo krojili kmetijsko politiko in razdelitev sredstev v obdobju 2007-2013! Ekološko kmetovanje je po besedah prioriteta, v dokumentih, ki so v pripravi, pa še vedno ne kaže, da bodo v to smer šla tudi dejanja.

Za naslednjih šest let gre! Bomo kaj spremenili, bomo res začrtali sveže, pogumnejše smernice in programe? Bomo podprli ekološke kmete in jim omogočili razvoj, da nam ekoživil ne bo treba uvažati in da šole ne bodo obupovale pri iskanju le-teh na domačem trgu? Bomo povedali, da je med integrirano pridelavo in ekološkim kmetijstvom za ocean velika razlika?

V Bruslju se danes začenja letna konferenca Evropske komisije Zeleni teden, ki je tokrat osredotočena na krepitev ukrepov, namenjenih omejevanju hitrega zmanjševanja biotske pestrosti. Do 2. junija bodo voditelji in strokovnjaki z vsega sveta obravnavali gospodarske, socialne in okoljske razsežnosti zmanjševanja biotske raznovrstnosti in razpravljali o načinih zasuka tega trenda. Udeležence konference bo uvodoma nagovoril tudi evropski komisar za okolje Stavros Dimas.

Piše: Matjaž Turinek

Do zdaj se je dosti govorilo in špekuliralo o kvaliteti ekološko pridelane hrane, vendar do pred kratkim ni bilo možno z zagotovostjo trditi, da je boljša od konveniconalno pridelane. Dr. Alberta Velimirov iz Ludwig-Boltzmannovega inštituta za ekološko kmetijstvo in Dr. Werner Müller sta temu naredila konec. Naredila sta primerjalno študijo iz več kot 170 mednarodnih raziskav, v katerih so raziskovali kvaliteto živil. Na podlagi rezultatov te študije lahko prvič jasno govorimo o kvaliteti ekološko pridelanih živil. V študiji so bile zajete raziskave s kemično-analitičnim kot tudi integrativnim pristopom. Ocenjena je bila vsebinska sestava, ostanki snovi, integrativni kvalitativni parametri kot tudi učinki ekološkega kmetijstva na ljudi in živali. Nenazadnje so bili vključeni tudi senzorični testi: saj okusna hrana povišuje in izboljša tudi počutje.

Teden kemijske varnosti je medresorski projekt, katerega glavni namen je ozaveščanje javnosti na področju kemijske varnosti, da bi se preprečili škodljivi učinki kemikalij na zdravje človeka in na okolje tekom njihovega življenjskega kroga, to je med proizvodnjo, skladiščenjem, prevozom in uporabo kemikalij ter odstranjevanjem odpadkov. To je tudi eden izmed ciljev nove Mednarodne strategije ravnanja s kemikalijami (SAICM), ki je bila sprejeta v Dubaju na srečanju od 4. do 6. februarja 2006 in jo je podpisala tudi Slovenija. Povečevanje ozaveščenosti in izboljšanje komunikacije na področju kemijske varnosti je tudi eden izmed splošnih ciljev Nacionalnega programa za kemijsko varnost.

Piše: Matej

Zadnje analize pitne vode v Prekmurju kažejo že alarmantne rezultate. Prekoračene so že vse možne meje onesnaženosti. Onesnaženost je celo tako velika, po zadnjih raziskavah, da že meji na povečano možnost zbolevanja za rakom. Nitrati, težke kovine, gnojnica, kanalščina v pitni vodi so vsakodnevnica. Izgradnja centralnega vodovoda, kanalizacije, prepoved prekomernega gnojenja so le pobožne želje nas Prekmurcev.

Nekoč je živel mož, ki si je prizadevno postavljal dom. Hotel je, da bo njegov dom najlepši, najtoplejši, najdomačnejši na svetu. Nekdo je prišel k njemu prosit za pomoč, ker je gorel svet. Toda mož se je zanimal samo za svoj dom, ne za svet. Ko si je naposled uredil dom, je ugotovil, da nima planeta, kamor bi ga postavil.
Anthony de Mello

Na prvi pogled je videti, da smo ljudje gospodarji tega planeta, podložni so nam mineralni, rastlinski in živalski svet. V naravo posegamo po svoji volji in se ne menimo za posledice. Umazali smo reke in morja, rodovitno prst smo zapackali s kemikalijami, radioaktivnim sevanjem in smetmi, zrak smo zastrupili. Seznam udarcev, ki smo jih zadali Zemlji, je zastrašujoč in vsak dan daljši. V svoji objestni požrešnosti smo pozabili, da smo tudi sami del narave in da je Zemlja naš dom! Spomnimo se tega večkrat, ne le ob dnevu Zemlje.

Kaj počnemo z naravo?2
Nekateri največji problemi našega planeta oz. narave!

Prejšnji ponedeljek je v Unionski dvorani v Ljubljani potekala javna tribuna o podnebnih spremembah v okviru pobude Slovenija znižuje CO2. Pripravili so jo Britansko veleposlaništvo, Ministrstvo za okolje in prostor ter British Council. Udeležilo se je je okoli 200 ljudi.

Govorci javne tribune so opisali procese, ki povzročajo segrevanje ozračja, poudarili nujnost blažitve posledic podnebnih sprememb in prilagajanja nanje ter izpostavili glavne vire ogljikovega dioksida, čigar izpusti največ prispevajo k nastanku tople grede.

Že v uvodnem nagovoru je minister za okolje in prostor Janez Podobnik poudaril, da so učinki podnebnih sprememb vidni in prepoznavni, tako, da se mora z njimi soočiti vsak posameznik. Častni gost tribune dr. Danilo Türk pa je med drugim poudaril tudi vlogo Združenih narodov v prizadevanjih za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov.

Britanski znanstvenik je predstavil avtomobil, ki porabi najmanj energije, saj naj bi z le 4,5 litri goriva bil sposoben prevoziti 12.875 kilometrov.

Petinštiridesetletni Andy Green je razvoju svojega izuma posvetil dve leti prostega časa in zanj porabil le nekaj manj kot 3000 evrov.

3,1 metra dolg, 0,6 metra širok in samo 30 kilogramov težak avtomobil je poimenoval TeamGreen. S svojim izumom se je že prijavil na tekmovanje, ki bo konec tega meseca v Franciji in na katerem bodo strokovnjaki odločali o tem, ali dejansko gre za avto z najmanjšo porabo na svetu ali ne.

Interdisciplinarno društvo za okolsko medicino IGUMED (Bergerstrasse 75, 79713 Bad Saeckingen - e-mail: igumed@gmg.d) je 9. oktobra 2002 izdalo dokument, » FREIBURGER APPEL«, ki so ga sestavili prakticirajoči zdravniki v zvezi s posledicami ELM sevanj, ki jih opažajo pri svojih pacientih. Dokument je strokovno in praktično podprt v toliki meri, da mu v merilih poštenosti in objektivnosti ni mogoče ugovarjati. Je ogledalo resničnega stanja in razvojne poti naše družbe. Slovenski prevod tega dokumenta je sledeč:

N.B.: Prevod je predvsem vsebinski, ponekod na račun slovenščine.