Z začetkom januarja 2007 zahteva zakonodaja od proizvajalcev vozil, da sprejmejo vse letnike izrabljenih avtov nazaj v reciklažo. “Direktiva Konec življenske dobe vozila” (The End of Life Vehicles directive), ki je pred tem zahtevala, da proizvajalci sprejmejo le avtomobile narejene po letu 2002, se je v 2007 razširila na vozila proizvedena kateregakoli leta. Direktiva je odgovor na padec cen rabljenega železa. Pred tem so deponije plačevale za rabljena vozila, sedaj pa srejemajo izrabljena vozila zastonj. Posledica tega je bilo povecano stevilo zavrženih avtov v okolju. Direktiva si je zadala za cilj 80 % reciklažo sprejetih vozil. Omenjena novica je znak, da Evropa dela posamezne korake v smeri trajnostnega razvoja.

V poročilu Evropske agencije za okolje (EEA) je poudarjeno, da stalno in naglo urbano širjenje ogroža evropska okoljska, socialna in gospodarska ravnovesja.

V poročilu ‘Urbano širjenje v Evropi – zapostavljeni izziv’ je prikazano, da številne okoljske probleme v Evropi povzroča naglo širjenje urbanih območij. Globalno gospodarstvo, mednarodne prometne mreže, številne socialne, gospodarske in demografske spremembe in razlike pri načrtovanju nacionalnih zakonodaj so nekateri od glavnih dejavnikov sprememb v urbanem okolju. V poročilu je poudarjena nujnost politike na ravni EU, ki bo usklajevala in nadzirala načrtovanje.

Novejša raziskava, ki so jo izvedli na Imperial College v Londonu, kaže pomembno povezavo med ekološkim znanjem, odnosom in obnašanjem ter osebno dobrobitjo.

Matthew Mellen je preko internetne raziskave izvedel študijo na 700 anonimnih posameznikih. Analiziral je stopnjo ekološke ozaveščenosti in "ekološkega obnasanja" (npr. v kolikšni meri prednjači kolesarjenje oziroma pešačenje, napram vožnji z avtomobilom). Ankentiranci so podali izjave o njihovem osebnostnem zadovoljstvu, razvoju in socialnem stanju.

Zadnje raziskave Evropske skupnosti so pokazale, da ekološko pridelana hrana vsebuje več hranil in je zato tudi bolj zdrava kot hrana, ki je pridelana na konvencionalni način.

Evropski komisar za znanost in razvoj, Janez Potočnik, je dejal: »Kvaliteta hrane in njena varnost sta glavna skrb prebivalcev EU, zato je zadovoljujoče videti tako pozitivne rezultate raziskav.«

Je katastrofa pred vrati? Po dolgi in popolni ignoranci globalnega segrevanja ozračja zdaj mediji kar tekmujejo, kdo bo "naslikal" bolj temno, bolj katastrofično podobo sveta. Seveda je orkan, ki te dni pustoši po Evropi, resnično vreden naše pozornosti. A vprašanje je kakšne?

Piše: Anton Komat

Tisoče sintetičnih kemikalij, ki so do zadnjega kotička zapolnile sodobni svet, jemljemo kot nekaj samoumevnega, kot nekaj, kar je pač sestavni del napredka. Napredka? Toda ali je vse bolj množično zastrupljanje prebivalstva napredek? Ali je napredek dejstvo, da je sedanja populacija najbolj bolna v vsej zgodovini človeštva?

Porazno sliko izostri podatek, da je danes nemogoče napisati učbenik fiziologije človeka, saj ne žive več referenčni osebki, ki bi to omogočali. To pišejo resni raziskovalci. Številne sprva čudežno učinkovite in nepogrešljive kemikalije so se kasneje izkazale kot izjemno nevarne našemu zdravju. Spomnimo se le na DDT in druge pesticide, na izolacijska sredstva na osnovi azbesta, na barvila, ki vsebujejo svinec, ali pa na polivinilne plastične mase. Vprašajmo se torej, kje so danes ljudje, ki so nam takrat zagotavljali, da je vse popolnoma varno in pod nadzorom? Kje je njihova vest, da o njihovi odgovornosti za umiranje in trpljenje tisočev sploh ne govorimo. Kje bodo jutri tisti, ki nam danes zagotavljajo isto? Ponujam jim stavo, če danes nimajo prav, jutri izgube vse premoženje! Prepričan sem, da bodo takoj uporabili previdnostno načelo, ki ga sedaj ignorirajo!

Na tisoče arov raznolikega in izjemno pomembnega močvirskega območja v osrednjem delu Južne Amerike je kupila britanska okoljevarstvena organizacija in ga tako rešila pred uničenjem.

Svetovni zemljiški sklad (World Land Trust) je v sodelovanju s Paragvarjsko okoljevarstveno organizacijo Guyra, katere osrednji cilj je zaščita divjih ptic, kupil obširna območja v pokrajini Pantanal, v severnem delu Paragvaja.

Piše: Martina Gajšek
Nedelja, Maj 14, 2006

Sedim na trati pred študentskimi domovi v Ljubljani in pišem. Pišem o doživetju na Planinci in o življenju teh ljudi, ki bivajo na tem koščku zemlje. Zanimivo je o nečem pisati, kar se je dogajalo v čisto drugačnem okolju, kjer se sedaj nahajam. Razlike se čutijo na vsakem koraku, razliko v okolju čutim skoraj tako kot se razlikuje svet puščave med svetom tropskega gozda. Vsega kar se je dogajalo v tistih 4 urah je nemogoče opisati. Vprašanja so se kar deževala iz nas, na katere je naša voditeljica posestva Planinca sicer odgovarjala, a ni več vedela komu naj prej odgovori.

Ja, težko je odgovarjati vsem naenkrat, vsi smo želeli dobiti takoj jasne, natančne odgovore. A na koncu smo bili vsi potešeni. Z semeni v rokah, z zaužitimi rastlinami v želodčkih, ki so rastle na njihovi zemlji, ki so šle prek njihovih pridnih rok, smo se ob mraku poslovili in strinjali, da je tukaj lepo. Lepo je slišati, da so se nekje zbrali ljudje, ki so iz zapuščenega ozemlja naredili to, kar je danes videti. Letos mineva 10 leto od njihove realizacije tega projekta, čeprav so njegove zasnove bile zarisane v njihovih misli že mnogo prej. Pred davnimi časi...

Avtorji: Nada Odar, Martina Gajšek, Katerina Vovk

Ali tržne potrebe oporekajo temeljnim vrednotam ekološkega kmetijstva?
Od egoizma k bratstvu

Graziano Ganzit je kot namestnik predsednika APROBIO predstavil temo z naslovom Zakoni gospodarstva in predstavljiva utopija biološkega gibanja, ki jo je učvrstil z besedami »od egoizma k bratstvu«. Opomnil nas je, da je do degeneracije družbe danes vsekakor v pretežni meri pripomogel ravno egoizem družbe in posameznika. Poleg močne pozornosti, ki jo danes somišljeniki namenjamo okoljskemu vidiku je vzporedno potrebno vzpostaviti tudi socialno ekonomijo, ki vodi predvsem k bratstvu med ljudmi.

Evropska komisija je v Bruslju predstavila velikopotezni načrt za vzdržno, zanesljivo in konkurenčno energetsko politiko Evropske unije, ki naj bi temeljila na dveh stebrih: na boju proti segrevanju ozračja ter zmanjševanju odvisnosti od uvoza nafte in plina. Največ prahu je med državami članicami dvignila napoved okrepljenega boja proti energetskim kartelom oziroma predlog za popolno ločevanje dejavnosti proizvodnje energije od njene distribucije.

Stari računalniki izgledajo neškodljivi, a lahko vsebujejo mnogo strupenih snovi. Predvideva se, da bo do leta 2010 v smeteh končalo 100 milijonov telefonov in 300 milijonov osebnih računalnikov. Večina teh vsebuje strupeno mešanico snovi, kot so svinec, živo srebro in arzen. Trenutno veliko teh odpadkov, ponavadi nezakonito, konča na odlagališčih povsod po svetu, še posebno pa v državah v razvoju.

ZDA so ostro zavrnile načrtovane dajatve na izpušne pline za letala v Evropi. Vodja ameriških pogajalcev John Byerly je pred začetkom pogajanj o čezatlantskem letalskem prometu v Bruslju posvaril pred odločitvijo, ki bi tuje letalske družbe prisilila v zmanjšanje izpustov. "Če bo EU svoj sistem trgovanja z izpusti razširila na tuje letalske družbe, bo s tem tvegala hud spor," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal Byerly.

Evropska komisija medtem ščiti namere EU. Kot je povedala tiskovna predstavnica evropskega komisarja za okolje Stavrosa Dimasa, so bruseljski pravniki stanje natančno preverili in ugotovili, da evropski načrt ni v neskladju z mednarodnimi sporazumi.

Vlada se je seznanila tudi s strokovnim poročilom o čezmejnih vplivih za načrtovana plinska terminala, v katerem so strokovnjaki opredelili kategorije čezmejnih vplivov in ocenili njihovo škodljivost. Kot je povedal Starman, iz poročila izhaja, da so čezmejni vplivi plinskega terminala na morju v vseh obravnavanih segmentih bistveni oz. tudi uničujoči, zaradi česar vlada izgradnjo in delovanje tega terminala ocenjuje kot nesprejemljivo. Čezmejni vplivi plinskega terminala v Zavljah pa so v večini obravnavanih segmentov bistveni oz. tudi uničujoči in zato je izgradnja in obratovanje tudi tega terminala ocenjena kot nesprejemljiva.

ZDA in Evropska unija so se pred dnevi sporazumele za podaljšanje programa Energy Star, katerega namen je spodbujanje uporabe energetsko učinkovite pisarniške opreme. Vsi takšni računalniki, monitorji, tiskalniki, optični čitalniki in fotokopirni stroji bodo tako še naprej opremljeni s posebno oznako, ki jamči, da naprava izpolnjuje standarde energetske učinkovitosti.

ZDA in EU so s programom začele leta 2001, ta teden pa so ga podaljšale še za pet let. Dogovor za podaljšanje sta v Washingtonu podpisala predstavnika finskega predsedstva EU in ameriške agencije za zaščito okolja.

Skozi tisočletja se je sadje in zelenjava razvila in prilagodila svojemu okolju, kar je vodilo v pestrost različnih sort znotraj ene same osnovne vrste rastline. Pred 100 leti na primer, so v Veliki Britaniji poznali 120 različnih sort visokega graha. Od rojstva industrijske pridelave hrane se je število sort začelo zmanjševati. Naravni ekosistemi potrebujejo prilagodljivost in raznolikost, tako npr grah zori skozi celo poletje, kar nudi pridelek vso sezono in varnost ob različnih vremenskih neprilikah. Na drugi strani je industrijska pridelava hrane odvisna od velikih sistemov, ki uporabljajo le semena, ki dozorijo ob enakem času in omogočajo hkratno predelavo in procesiranje.

Slovenija ima 12 golf igrišč, ki obsegajo okoli 460 hektarjev površin. To predstavlja 0,022 odstotka površine ozemlja Slovenije, medtem ko urejene in vzdrževane igralne površine predstavljajo 0,012 odstotka slovenskega ozemlja, je za STA povedal generalni direktor Golf zveze Slovenije Gorazd Kogoj. Čeprav je površina relativno majhna, se na temo golf igrišč pogosto krešejo iskre. Okoljevarstveniki namreč opozarjajo, da so ta igrišča nevarna naravi, pa tudi ljudem.

Eden izmed kritičnih naravovarstvenikov je tudi neodvisni raziskovalec Anton Komat. Ta je navedel rezultate študij, ki ocenjujejo, da vzdrževalci golf igrišč na hektar zemljišča porabijo do 20 kilogramov pesticidov, medtem ko znaša ta številka pri povprečni njivi v intenzivnem kmetijstvu tri kilograme. Golf igrišča so torej pet- do sedemkrat bolj obremenjena kot povprečna njiva v intenzivnem kmetijstvu.

Ekološke vasi vznikajo po celotni Evropi in svetu, kot odgovor na sodoben način življenja. Za moderno in razvito družbo so nujno potrebni različni življenski slogi. Glede na vedno večjo željo mnogih je zato nujno potrebno podpreti možnost življenja v ekoloških vaseh. K gradnji ekoloških naselij v Sloveniji se pristopi v duhu raziskovanja in dopuščanja možnosti razvoja posameznikom, ki želijo živeti v tesnejšem odnosu z naravo in ostalimi živimi bitji.

Že ime samo pove, da je to rodovna vas, katere ena glavnih funkcij je vzgajanje prihodnjih rodov, ter ohranjanja kulturne dediščine in znanja starih rodov. Vpliv na otroke, ki odraščajo v takem okolju, je izjemno pozitiven.

V okviru Ministrstva za okolje in prostor poteka projekt okoljskega informiranja in svetovanja na področju splošnega ravnanja z odpadki za različne ciljne skupine, med njimi tudi za gospodinjstva in občane. Z namenom, da javnosti omogočijo čim več okoljskih informacij, je odprta spletna stran http://www.orz.si/ in deluje brezplačna tel. številka ( 080 88 70) za informacije o ravnanju z odpadki, okoljske nasvete in prijavo onesnaževanj v okolju.

Japonski avtomobilski proizvajalec Honda Motor, ki je v letošnjem letu zabeležil rekordno prodajo, namerava z investicijami pospešiti razvoj in proizvodnjo okolju bolj prijaznih avtomobilov. Povpraševanje po hibridnih avtomobilih z boljšim izkoristkom goriva se je namreč v zadnjem času znatno povečalo, zato bo Honda vanje vložila 600 milijonov dolarjev, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

V Hondi so zabeležili povečanje prodaje na vseh svetovnih trgih, medtem ko so se je prodaja družbe na domačem trgu zmanjšala. Okoli 40 odstotkov vseh vozil je sicer Honda v letošnjem letu prodala v ZDA. V letu 2007 Honda računa tudi na povečano prodajo v Evropi. Medtem ko je letos na evropskih trgih prodala 310.000 vozil, namerava to število prihodnje leto povečati za 13 odstotkov na 350.000 vozil.

3, 2, 1 - vreme! To bo tudi v letošnjem letu, kot pač vsako leto, spet igralo pomembno vlogo, pogosto celo glavno. Da je temu tako, so pokazali tudi pravkar minuli prazniki. Prav za konec nam jo je namreč zagodlo.

Na Kubi, svetovnemu modelu za ekološko pridelavo hrane, je večina hrane pridelana in porabljena lokalno v mestih. Spodbuda komunistične vlade je bila prvotno odgovor na ekonomsko izolacijo, ki je sledila po padcu železne zavese in uvoza gnojil, pesticidov in nafte za traktorje iz Sovjetske zveze. Organski način kmetovanja se je med ljudmi prijel in sedaj je Kuba ena najbolj zdravih držav na svetu.

Posebni del zgodbe uspeha je pridelava hrane v mestih, ki pridela 60% vse zelenjave. Tako lahko vidite vrtičke ob pločniku, na balhonih, v dvoriščih, vogalih elegantnih kolonialnih stavb mesta Havane. Znotraj mesta so kemični pesticidi in gnojila prepovedani. V samem mestu Havana je registriranih 62 000 manjših in večjih vrtičkov.

Nerazumljivo topla zima brez snega odpira nova vprašanja in poglablja bojazni prebivalstva o globalnemu segrevanju in splošnemu spreminjanju klimatskih razmer, ki so posledice dolgotrajnega malomarnega ravnanja človeštva z okoljem. Kje je sneg, so se do nedavnega spraševali tudi turistični delavci na smučiščih, ki so zaradi neugodnih vremenskih razmer izgubili velik del zaslužka od snežne sezone, ki to ni.

Pravilno delovanje potrebuje jasno vizijo.
Right action needs clear vision.

Integralna Ekologija združuje ekologijo narave z ekologijo razuma. Vsa tehnologija, ki uničuje naravo, je bila najprej porojena v človeškem razumu. Očitno je, da razum nima zadostnega samonadzora nad svojim delovanjem, potrebna je zavest. Zavest je "naravni nadzornik", ki preprečuje razumu njegovo destruktivno delovanje. Delovanje razuma podrejeno človeškemu egoizmu, je ujeto v koncept dobička, zavest pa deluje v smeri ohranjanja narave. Integralna Ekologija oplemeniti človekov razum z zavestjo in tako prepreči njegovo destruktivno delovanje.

Današnja znanost vidi zavest kot še neko ne popolnoma poznano vrsto energije, ki prežema celotno vesolje. Angleški fizik Prof. Penrose meni, da je zavest rezultat delovanja gravitacije na nevrone v možganih. Zavest ni funkcija možganov in mišljenja, sedež zavesti je vesoljni prostor. Zavest igra aktivno vlogo v razvoju življenja. Evolucija je naravnana proti razvoju organizmov, ki so sposobni zaznati zavest.