K razvoju ekološkega kmetijstva bi najbolj pripomogel prav večji interes v obratih javne prehrane, kar se je pokazalo že pri izkušnjah v Avstriji in nekaterih drugih državah, je za STA povedala Martina Bavec iz mariborske fakultete za kmetijstvo. V ta namen so sredi tega tedna v Mariboru pripravili posvet na temo ekoloških živil in pridelkov integrirane pridelave v kuhinjah obratov javne prehrane, na katerem so želeli udeležencem pojasniti razlike med načini kmetijske pridelave.

Kot je dejala Bavčeva, bi morala biti pri izboru živil v javnih obratih, kjer se med drugim dnevno prehranjujejo tudi najbolj ranljive skupine ljudi, kot so otroci, dijaki, študentje, bolniki in starostniki, najpomembnejša prioriteta ekološka pridelava, kar pa je v realnosti precej drugače. Vzrok za to gre iskati predvsem v slabem sistemu javnih naročil, ki je naravnan tako, da sta osnovna kriterija izbora se vedno zgolj najcenejša ponudba in celoletna dobava.

Ker je ekološko pridelana prehrana cenovno večinoma nedosegljiva za javne prehranske obrate, bi morali ti v večji meri koristiti vsaj hrano iz integrirane pridelave, ki je bistveno bolj nadzorovana od izdelkov iz intenzivne kmetijske pridelave. V najslabšem primeru pa bi morali po mnenju Bavčeve pred izborom uvoženih izdelkov neznanega porekla imeti prednost vsaj pridelki slovenskega porekla, ki zagotovo povzročajo nižje transportne stroške ter manj izpustov ogljikovega dioksida v okolje.

Po njenih besedah je glavna težava pri spremembi miselnosti zlasti nepoznavanje tematike, zato bi po vzoru iz Avstrije morda morali tudi v Sloveniji določiti obvezni delež ekoloških živil v javnih obratih ter poiskati primerna finančna sredstva za uresničitev projekta, ki bi vključeval aktivno delo strokovnjakov. Kot je se dodala, so na avstrijskem Štajerskem v ta namen zaposlili štiri ljudi za pet let in uspeli doseči vključitev ekoloških živil v 73 odstotkov obratov javne prehrane.
Vir : umanotera.org