Dobro jutro hetLicht.

O tem novem me lahko sprašuješ v nedogled, a sem ti že veliko krat povedal, da se tega ne da opisovati.
Tega nikakor ne moreš sprejeti, zato me zmeraj znovič sprašuješ eno in isto.

Veš draga hetLicht, to novo ni nekaj kar lahko prebereš, se tega naučiš in potem to ponavljaš.
To novo je zmeraj novo in zato s spominom nima nobene veze.

Kot pišem, to novo ubeži našemu razumu, ki bi želel vse skladiščiti.
Razum je prepoln starega in ne more vsebovati ničesar novega.
To ni v njegovi naravi, kot sem že pojasnjeval.

Zato ponavljanje modrih misli, nima nobenega učinka. Te modre misli so spoznanja nekoga drugega in so le za njega živa.
Dokler ta ista spoznanja, ne postanejo tvoja, so za tebe le mrtve besede.

Het Licht, to da govorim o starem, mogoče kaj pomeni, mar ne?
Tako dolgo dokler bo človek težil k novemu, ne da bi razumel in spoznal, ter z razumevanjem opustil staro, novega biti ne more.
Iskanje novega, ni nič drugega kot projekcije starega.
Zato se mnogi ujamejo in živijo v lastnih samoprevarah, torej v projekcijah starih vsebin.

O tem govorijo moja pisanja.


Današnje jutro je na oknih, kužek se je raztegnil v svoji koči po celi svoji dolžini, mačkica spi na njemu...vse je enao samo sožitje in harmonija.
Vse kar smo izgubili je tukaj, le pozornosti manjka.


Nadvse lep dan draga hetLicht.


Mirko

Da, res te očitno o tem lahko sprašujem v nedogled. Vendar to po mojem ni nemogoče, to novo opisati s pomočjo razuma, četudi je razum del starega. Ti se samo spretno ali pa manj spretno temu izogibaš. Zavestno, vendar mislim da podzavestno (seveda moja predvidevanja). Kajti to novo mora tudi nekako najti pot do starega, drugače ne more priti do preobrazbe starega, temveč do kratko malo nove oz. popolnoma drugačne stvaritve. Pri čemer staro umre. In potem ne more biti več govora o enosti. Tudi otrok ne umre ko odrastemo, temveč to obliko zavesti(namreč otroka) integriramo v odraslo osebo (če vse poteka lepo in prav).
Veš, po mojem ni tako lahko. Zgolj odvreči staro (torej, da sta staro in novo popolnoma ločena, čeprav boš ti verjetno trdil, da je pa to novo enost- tu si zelo kontradiktoren-in se novega ne da opisati z besedami). Mislim, da mora to novo nekako `prepričati´ (upam, da se razumeva da ne z nagovarjanjem in prigovarjanjem) staro zavest, da mu sledi. Šele, ko je staro vključeno oz. integrirano v novo, to pomeni, da je del njega, lahko govorimo o enosti. To je proces preobrazbe, ki deluje na podlagi določenega mehanizma, s čimer se ti verjetno ne boš strinjal, saj je dogajanje, razvoj,....del starega in kot taki pač neuporabno za to novo. Seveda, ko je staro integrirano (preobraženo) v novo, je končni rezultat popolnoma drugačen od začetne oblike in si ga zagotovo ne moremo vnaprej predstavljati oz. ustvariti neke podobe. Samo v tem se očitno strinjava.

Vedno bolj postajam prepričana, ob prebiranju tvojih besed, da sploh ne poznaš narave razuma, čeprav trdiš, da jo.

Ampak, bomo videli, čas bo pokazal kaj je res.

HetLicht:
Da, res te očitno o tem lahko sprašujem v nedogled. Vendar to po mojem ni nemogoče, to novo opisati s pomočjo razuma, četudi je razum del starega.

Mirko:
Vljudno bi te prosil, če v miru premisliš in mi sama poveš: »Kako naj razum ki je del starega, opiše nekaj novega če pa ne ve kaj je novo?
Nekaj kar je staro, ne more vedeti ničesar o novem. Pa saj to ni tako težko doumeti. Je povsem logično.
Ko ti dopovedujem kako ti na tvoje vprašanje ne morem odgovoriti, še naprej vztrajaš pri nemogočem in misliš da ne želim, ali pa me določiš kot nepoznavalca razuma.


Hetlicht:
Mislim, da mora to novo nekako `prepričati´ (upam, da se razumeva da ne z nagovarjanjem in prigovarjanjem) staro zavest, da mu sledi
Mirko:
Zopet podobne nemogoče reči »misliš«.
Kako naj staro sledi novemu, če pa staro ne ve kaj je novo? Komu in čemu potem naj to staro sledi???
V teh spoznanjih je vsebovano moje pisanje o tem, da slediti komurkoli je zgrešeno, saj lahko slediš le lastnim ali pa predstavam kogarkoli drugega.
Slediš lahko, le staremu in zato govorim da slediti gurujem…svetnikom je prevara.
Pravi učitelj, ti zablode poskuša razbliniti, ne terja od tebe ponavljanja, sledenja, temveč te spodbuja k lastnemu raziskovanju. Med učiteljem in učencem mora obstajati odnos enak z enakim v katerem je učitelj eno z učencem, na pa nad njim…
Zaradi tega ker ne vemo kaj je novo, je tudi iskanje zgrešeno.
Vse kar lahko narediš, je da spoznaš meje starega in zablode o vsem tem, ter vse napačne pristope.
To kar ostane je to novo, ki ga tako iščemo.
Taka spoznanja so imenitna, kadar postanejo tvoja.

Het Licht:
Vedno bolj postajam prepričana, ob prebiranju tvojih besed, da sploh ne poznaš narave razuma, čeprav trdiš, da jo
Mirko:
Nisem pomemben jaz, temveč tvoja spoznanja. Moje besede za tebe ne pomenijo ničesar dokler sama ne spoznaš. Tega pa ne moreš le s površnim prebiranjem. Žal.
Moje besede, ki govorijo da bom svoja spoznanja razglašal celo svoje življenje, razumeš tako kot jih.

To da si »prepričana« ne pomeni ničesar.
Prepričanja imajo vsi, spoznanja pa so redka.
Prepričanje je del starega, tako kot so zaključki del starega ali mnenja, ali opisi, ali razlage…
Razum se na tak način prav lepo zabava in igra svoje nenehne monologe.
S takim pristopom mu novo, zagotovo ostaja skrito.


Miren večer hetLicht.

Mirko

KAKO NAS ZASTRUPLJAJO NAŠA ČUSTVA.
Odgovarjam na vprašanja gospodov "krneki" in "panefin" s tekstom o tem kako nas zastrupljajo čustva (spodaj). Gospodu "panefin" pa bi še pripomnila, da po nepotrebnem opozarja na Enost. Pravi iskalci smo to že vsi sprejeli in zakaj nas torej poučuje to, kar je jasno samo po sebi za tiste, ki jih duhovnost zanima. Ostale ta vprašanja itak sploh ne zanimajo. V članku o čiščenju podzavesti tudi ni bilo govora kdo in kako čisti. Inteligenten človek se predvsem vpraša kakšni so učinki in kako postopati da bi se prišlo do rezultatov. Infantilno skeptično vprašanje pa bi se res morda lahko glasilo: "Ja, kdo pa čisti podzavest in kaj pa to je in s čim se čisti?". Pri tem si mora infantilna logika oziroma inteligenca vsekakor personificirati tisto(tistega) nekaj, ki (kar) čisti. Morda pa gospod panefin izsiljujete personifikacijo nečesa kar je onstran predstavljivosti, tako vaše, kot tudi kogarkoli v meseni obleki ?

KAKO NAS ZASTRUPLJAJO NAŠA ČUSTVA

Kako čustva zastrupljajo? Na predavanjih nenehno ponavljamo o petih najhujših strupih in povzročiteljih bolezni: jeza, žalost, strah, skrb in pohlep. Tega si nismo izmislili mi. To že tisočletja trdijo vse tradicionalne medicine, le da na zahodu še vedno raje erjamemo, da bolezen prihaja od zunaj, da prileti z bakterijami, na krilih ptičev ali jo gensko podedujemo. Takšen pogled upravičuje našo pasivnost, saj če verjamemo, da so vzroki zunaj, potem je tudi odgovornost zunaj. Kako čustva zastrupljajo? Ko rečemo, da nas čustva zastrupljajo, potem to ni le pesniško izražanje. Če ne verjamete, si oglejmo, kako čustva vplivajo na posamezne organe, in morda boste lažje dojeli, kako tesno so povezana z zastrupitvijo telesa. Ko smo JEZNI, prihaja do zastoja v delovanju naših JETER. Od tam izraz: »Gre mi na jetra.« Zakaj za nekaj, kar nas jezi, ne rečemo, da nam gre na ledvice ali pljuča? Očitno večtisočletna naravna modrost ve isto, kot ve tudi tradicionalna kitajska medicina. Resnica je vedno ena, ne glede na to, ali ste Slovenec, Indijec ali Kitajec. Čustvo jeze onemogoča normalno delovanje jeter, jetra pa so zelo pomembna za čiščenje naše krvi. In če so jetra blokirana z jezo, smo zastrupljeni! Podobno se zgodi, ko čustvo ŽALOSTI sabotira delovanje naših PLJUČ - drugega razstrupljevalnega organa. Kako dihate, ko ste žalostni? Morda globoko in sproščeno? Kje pa - prej bi lahko rekli, da takrat dihamo kot riba - plitvo, v krču. Ni naključje, da rečemo, da nas je »popadla ali stisnila žalost« in da čutimo, da nas »žalost duši«. Žalost neposredno vpliva na pljuča in debelo črevo, zato takrat dihamo slabo in imamo tudi težave z odvajanjem. Posledica enega in drugega je, da v telesu zastajajo strupi, ki se niso izločili z dihanjem ali odvajanjem blata. Kri ne dobi dovolj kisika, saj se zaradi slabega dihanja v krvi zadržuje vse preveč ogljika. Ta nas zakisa, preprečuje prenos nekaterih hranilnih snovi in v končnem seštevku celo sili določene celice, da se prilagodijo delovanju brez kisika (tako nastajajo rakave celice). Tudi tretji razstrupljevalni organ, LEDVICE, so pod velikim vplivom čustev. Ledvice in mehur najbolj prizadene STRAH. Poznate izraze, da je nekdo »zmrznil od strahu« ali »prebledel od strahu«? To se zgodi, ko se ledvice zaradi strahu naenkrat stisnejo in nastane zastoj pri filtriranju in čiščenju krvi. Posledično je motena cirkulacija, zaradi česar imamo ledene roke in noge. Če strah traja dalj časa, so posledice toliko močnejše. Ledvice nadzorujejo tudi mišice zapiralke. Če jih strah blokira, pride do pojava, da zapiralke popustijo in ne moremo nadzorovati uhajanja blata ali urina. Zato tudi izrazi »pokakal se je od strahu« ali »polulal se je od strahu«. SKRBI nas zastrupljajo neposredno. To čustvo predvsem prizadene našo PREBAVO - ŽELODEC, VRANICO IN TREBUŠNO SLINAVKO. Pogosto slišite izraz »zvija me od skrbi«. Dejansko so takrat prebavila v krču in ne morejo opraviti svoje naloge. Zato lahko tudi najbolj kakovostna hrana v telesu postane strup, saj se ne bo pravilno presnovila in bo morda celo zavrela ali obležala v skrčenih prebavilih. Zato namesto dobro prežvečene, kislinsko in encimsko obdelane hrane v naše črevo prihaja na pol prebavljena hrana, ki predstavlja odlično gojišče za patogene organizme in njihove stranske produkte, ki nas pospešeno zastrupljajo. Kaj pa POHLEP? Strupenost pohlepa čutimo v vsakdanjem dogajanju, tako pri nas kot tudi drugje po svetu. Za pohlepne ljudi rečemo, da so »trdega srca« in to je zelo točen opis. POHLEP PRIZADENE SRCE IN TANKO ČREVO. Želja po vedno večjem bogastvu se odraža tudi z aritmijami in nepravilnostmi v delovanju srca. Pohlep uspešno ustvarja tudi vsa ostala, že navedena čustva. Kdor živi v nenehnem strahu, ali če ga je strah, da bi mu lahko kaj vzeli, da bi karkoli izgubil, propadel, ali se obremenjuje, tudi s tem, kako bi lahko imel več, kaj hitro doživi tudi druga čustva. Ali vam je zdaj bolj jasno, zakaj rečemo, da je omenjenih pet strupov podlaga za večino bolezni, ki jih danes poznamo? Ko se nenehno ponavljajo in nenehno udarjajo na določene organe, ustvarjajo šibko točko, ki je nato bolj dovzetna tudi za druge, materialno otipljive težave. Tako se pri »večno žalostnih« pojavljajo kronične težave z dihali (astme, bronhitisi), pri »večno zaskrbljenih« težave s prebavili, pri »večno jeznih in razočaranih« težave z jetri, pri »večno prestrašenih« sivi lasje, težave z rodili, cirkulacijo, vnetjem mehurja itd.

"Kako naj staro sledi novemu, če pa staro ne ve kaj je novo? Komu in čemu potem naj to staro sledi???"

Tako, kot otrok sledi staršem, pa čeprav ne ve kam le-ti gredo (govorim v prenesenem pomenu). Vsa zavest je ena sama zavest oz. vsi deli zavesti so med seboj povezani. Tako kot starši in otroci. Otrok instinktivno prepozna starša, tako tudi razum lahko prepozna tisto novo, seveda, če je `lepo vzgojen´ in ne zganja lumparij. In takrat lahko z lahkoto sledi tistemu novemu.
Preprosto.

"Kako naj razum ki je del starega, opiše nekaj novega če pa ne ve kaj je novo?"

Tule se pa čisto strinjava. Če si pazljivo prebral moj odgovor, si lahko to opazil. Sicer pa ni naloga razuma, da opisuje novo. `Nalogo´ razuma sem pa v najini komunikaciji že stokrat opisala.

Miranda:
Infantilno skeptično vprašanje pa bi se res morda lahko glasilo: "Ja, kdo pa čisti podzavest in kaj pa to je in s čim se čisti?". Pri tem si mora infantilna logika oziroma inteligenca vsekakor personificirati tisto(tistega) nekaj, ki (kar) čisti. Morda pa gospod panefin izsiljujete personifikacijo nečesa kar je onstran predstavljivosti, tako vaše, kot tudi kogarkoli v meseni obleki ?
Društvo MFE:
Na nesrečo je podzavest prepolna usodno negativnih vsebin, ki prinašajo temu ustrezne rezultate in posledice v življenju. In kaj je tu potemtakem možno storiti ? Odgovor je, da moramo negativne vsebine počistiti, odstraniti, transformirati, če hočemo izboljšati svoje življenje. Odstraniti moramo psihomentalne strupe, ki se stalno kopičijo v podzavesti in potencialno ter dejansko ogrožajo naš obstoj.

Mirko:
Pozdrav Miranda.
V besedilu društva MFE je taka delitev, oziroma personifikacija tistega, ki čisti že vsebovana.
Trditev, da moramo negativne vsebine počistiti, pomeni da obstaja ta ki bo čistil in vsebine ki se bodo čistile.
Sem narobe razumel???
Torej ničesar ne izsiljujem, le izpostavljam da delitev že obstaja. To delitev je ustvaril že sam avtor teksta.

Spoštovana Miranda, pravite tudi da mi ni potrebno opozarjati o enosti, saj ste jo vsi pravi raziskovalci že sprejeli.
Kako potem lahko razložite to, da vi ne uvidite dvojnost in razdeljenost v postopkih čiščenja, o katerih teče beseda in to dvojnost še potrjujete???
Ste vi sprejeli pojem enosti kot idejo, ali je to za vas dejstvo???

Mi torej preostaja kaj drugega, kot opozoriti na napačnost pristopa, ki je zgrešen že v začetku in bo le prinesel še več delitev znotraj posameznika in navzven?
Je skepticizem sam po sebi infantilen?
Kaj pa je potem slepa, slepota in golo ponavljanje tistega kar so rekli drugi, kar pravi tradicija, zgodovina...???
Je to nekaj inteligentnega???

Miranda:
Takoj se potem vprašajmo ali obstajajo načini in kakšni so glede prečiščenja našega uma. Seveda obstajajo različne poti in načini.
Mirko:
Po nobenem »načinu« se ne da prečistiti samega sebe.
Način vsebuje dejavnik časa v katerem se bomo očistili, čas pa le podaljšuje staro.
Medtem ko čistimo stare, prihajajo nove (stare) vsebine in temu čiščenju nikoli konca. To je čista samoprevara tega razuma, ki je v celoti nekaj povsem starega in ne zna drugače.

S spoznanjem vsega tega zgrešenega, ostane več proste energije za soočenje s »problemi« takimi kot v resnici so, ne da bi jih sploh čistili.
Edina prava in korenita sprememba pride, ko čas kot faktor spremembe popolnoma opustiš.
V takem pristopu, je možnost novega, ki je edino kar lahko preobrazi.
Glede starih vsebin, oziroma problemov človeka in tega sveta, ter kako jim pristopiti, torej imava le diametralno nasprotne pristope in to je vse.

Lepo pozdravljeni Miranda.

Mirko

HetLicht:
Tako, kot otrok sledi staršem, pa čeprav ne ve kam le-ti gredo (govorim v prenesenem pomenu). Vsa zavest je ena sama zavest oz. vsi deli zavesti so med seboj povezani. Tako kot starši in otroci. Otrok instinktivno prepozna starša, tako tudi razum lahko prepozna tisto novo, seveda, če je `lepo vzgojen´ in ne zganja lumparij. In takrat lahko z lahkoto sledi tistemu novemu.
Preprosto.

Mirko:
Ti starši, ki jim otrok sledi, so »nekaj novega«???
Zakaj pa se potem človeštvo ne premakne z mesta in zakaj vse nove generacije, tako hrepenijo po elementarnem, po miru, ljubezni, radosti, sreči???
Zakaj potem ti draga HetLicht, imaš potrebo citirati modrece, potrjevati duhovne avtoritete…???

Vsi smo otroci svojih staršev in prav imenitno je, v kolikor jim le ne sledimo, temveč ko pride čas, sami poiščemo izhode iz začaranega kroga trpljenja in vsega silnega gorja, ki so ga ustvarili prav starejši.
S tem nikakor ne zanikam celotne vloge staršev v vzgoji in odraščanju, saj brez njihove pomoči ne bi mogli odrasti.
Dalje od tu smo sami, povsem sami in le na nas je, da ne ponavljamo starih vzorcev, ter da v svoja življenja prinesemo nove korenite in prave spremembe.
V sledenju staremu, teh sprememb zagotovo ne bo.

Lepo te pozdravljam.

Mirko


Het Licht:

Krneki:
To meji že na fanatizem v kolikor nekdo vdano sprejme da je zastrupljen, pa ni pripravljen sprejeti pomoči za razstrupljanje. Ne vem če bi se še kdo strinjal z vami da je dobro živeti v nesnagi, ali celo v zastrupljenem okolju, dihati zastrupljeno ozračje. Vi bi vse to kar sprejeli. Zakaj ne, svojo nesnago ste očitno že sprejeli (tudi če seje - žal ne zavedate) in očitno za sedaj dobro uspevate v njej. Tako kot obstajajo mikrobi, ki se htranijo z nesnago in živijo v njej, tako morda tudi vi uživate v lastni psihomentalni in vsakršni drugi nesnagi.

Mirko:
V kolikor spremljate celotno komunikacijo, potem ste morebiti dobili nekoliko drugačen vpogled v vsebine, ki jih podajam.
V njih je drugačen pristop k celotni zadevi, kar ne pomeni da sem se sprijaznil s svetom kot je in vsemi njegovimi grozovitimi razdejanji na vseh področjih.
Ravno obratno je.
Moja pisanja so opozarjanja na take zgrešene reči, ki le nadaljujejo s starimi zgrešenimi vzorci in ne prinašajo nič novega.
Namesto tega še bolj otopijo človeka in ga le dodatno zasužnjijo, ter zmedejo.

O tem premišljevati in sam uvideti če je ali ni kaj na tem na kar opozarjam, ali si o tem ustvariti le predstave, je stvar vsakega posameznika.

Srečno,

Mirko

Ti, Mirko, ki govoriš o enosti bi že mogel vedeti.

Seveda so starši nekaj novega za otroka (seveda govorim v prispodobi).Kajti on sam, otrok, še nikoli ni bil starš.
Zakaj se potem vse to odvija tako počasi? Zato, dragi panefin, ker razvoj (reciva, da je tvoja revolucija stopnja v tem razvoju) `zahteva´ čas. Tako kot preden odraste otrok preteče precej let.
Zakaj imam potrebo citirati modrece? No ja, neke blazne potrebe ravno nimam, če pa je prilika pa prav rada. Zakaj naj bi `izumljala´ nekaj novega, če pa je to storil že nekdo drug? Modrost je neosebna in ni vezana na osebo in je prav nič ne zanima ali jo izrečem jaz ali ti ali Einstein ali Dostojevski ali..... Niti si ne domišljam, da sem kaj posebnega, unikatnega, enkratnega in zato nad ponavljanjem modrosti drugih.

Meni se zdi, da si se ti ustavil v puberteti in si sedaj v fazi upora (govorim v prispodobi). Ko odrastemo sodelujemo in ne zahtevamo za vsako ceno popolne neodvisnosti. Si že pozabil? Smo namreč eno.
No, če si pa tako zelo želiš biti popolnoma samostojen pa nehaj jesti, nehaj piti, nehaj dihati. Kajti tudi hrana te podpira in ti omogoča življenje (razen seveda če niso breatharian; v tem primeru si pa odvisen od prane), voda ti omogoča življenje, zrak ti omogoča življenje (tudi če si breatharian). Torej, v tej realnosti si soodvisen, hočeš nočeš.
Se pa strinjam ko praviš, da imamo odgovornost, da v svoje življenje prinesemo spremembe in končamo s starimi nekonstruktivnimi vzorci. Takrat se od njih odcepimo in na njihovo mesto postavimo nove, ki so bližje, bom rekla temu božanski zavesti, pa upam, da se se bo nihče razburjal zaradi tega izraza ;-). In ti novi so zelo konkretni on oprijemljivi. Ko pa ti govoriš o novem, pa je vse kar praviš: se ne da razložiti z umom, ker je ta del starega. Le kako naj to pomaga stvarstvu, ki je konkretno prisotno? Ali naj bi torej vsi ljudje kar naenkrat nehali razmišljati in potem bi bilo konec vsega trpljenja? Jok brate, odpade. No way. Potreben je prehod. In če poznaš zgodovino, človeško psiho, še posebej v kolektivni obliki, potem veš, da se ta prehod že odvija. Je kristalno jasno in ni potrebno, da si jasnovidec :-). Sem pa mnenja, da ta prehod ne bo ravno postlan z rožicami, temveč zahteva in še bo zahteval izredno budnega duha.

Citiram :-) zelo modro ženo in moj največji navdih, Sweet Mother: To claim independance is to deny Love.

HetLicht,
Očitno je da ne vidiva enako, stanje sveta v katerem se nahajava oba.
Ti se zaneseš na evolucijo, stopnje v razvoju, čas....

Jaz pa sem spoznal s celotnim svojim bitjem, vse zablode o spremembah človeka in človeštva na take načine, kot jih zagovarjaš ti.
Namesto kvalitetnega napredka v medsebojnih in vseh drugih odnosih in sprememb v človeški psihi, vidim le modifikacijo tisočletnih vzorcev nasilja, surove tekmovalnosti, nečlovečnosti na vseh nivojih in sovraštva.
Zato sem želel spoznati same korenine in vzroke za take posledice.
Vse kar tako zelo zagovarjaš ti, so za mene dejavniki in vzroki za nadaljevanje starega.

Namreč, čas ne prinese nobenih kvalitetnih sprememb, temveč obratno, situacijo le poslabšuje.
Je to tako težko sam uvideti?
Je težko spoznati, da je danes mogoče ubiti na milione ljudi na različne načine, včasih pa so metode ubijanja bile bolj primitivne.

Draga hetLicht, kako naj zagovarjam čas in postopnost, kot faktor spremembe???
Skozi čas staro traja še naprej.
Zato pravim, da sprememba pride le v brezčasovnem in je torej mogoča edino zdaj, v trenutku ali pa nikoli.
Tisti, ki si kupuje čas, v bistvu stagnira, podaljšuje staro in ne naredi ničesar za spremembo.
Občutek napredovanja skozi čas, je lažen in služi le lastni samoprevari.
Tako kompleksne reči o katerih se pogovarjamo tukaj, niso isto kot znanje, ki ga pridobivamo v šolah.
Tam se napreduje postopoma, to je res, ampak res je tudi da smo nenehno v starem.
Vse na tak način pridobljeno znanje, je staro.

Odvisnost o kateri pišem si žal razumela narobe, saj sem pisal o tem da potrebujemo hrano, zaklonišče, oblačila... Tega ne negiram ker je to nekaj naravnega.
Odvisnosti vseh drugih vrst, kot so odvisnost od izmov, avtoritet, vere, partnerja ki mi daje čustveno in drugo varnost, odvisnost od pripadnosti državi ali skupinam, posamezniku, ideji..., so pa nepotrebne psihološke odvisnosti, ki so dejavniki sovraštva in vojn.

Le v svobodi obstaja to novo, nikakor ne v vezanosti za vsemogoče stare vzorce.
Te je potrebno z razumevanjem omejenosti in škodljivosti le teh, opustiti.

Namreč tudi najlepši nauki ne delujejo, kadarkoli se pojavi kak dejanski problem, saj od modrih misli, ostanejo le mrtve besede in na površje udari, naša prava narava.

P.S.
Uporništvo je potrebno, a ne tisto z orožjem.
Nezadovoljstvo je potrebno, saj je motor sprememb.
Zraven tega pa potrebujemo svobodo in silno radovednost, ter strast, da sami raziščemo, vzroke vsega gorja, ki smo ga povzročili sebi in drugim.

Raziskovanje, v katerem ni nobenega kopičenja znanja, materialnega ali "duhovnega", temveč je spoznavanje in sprotno opuščanje najdenega, je tisti pravi pristop.


Bodi lepo, draga hetLicht.
Večer je tako poln življenja.


Mirko

Spoštovani gospod panefin,

Še tole bi dodala potem ko sem pogledala nekaj vaših drugih prispevkov.
Vi prihajate praznih rok s svojimi v glavnem odklonilnimi komentarji ter v izmuzljivi promptnosti. Za argumentacijo uporabljate neprepričljivo in nevsebinsko retoriko, ki žal ne more odtehtati resne in tehtne vsebine. Ste pa morda celo dober iluzionist, kajti edina stvar ki jo vi ponujate je neka neopredeljiva (ezoterična?) megla. Nekatere sodelujoče vam uspe pripraviti do tega da iščejo in tavajo po tej vaši megli, kar je po mojem mnenju izguba časa in energije. Kajti v tej vaši megli ni ničesar in samo gola radovednost lahko spravi posameznika da vam sledi tja. Tak je moj vtis.