Pozornost ni koncentracija

Lepota pozornosti ni mogoča, dokler o njej imamo napačne predstave. Pozornost pa je zraven krize, največji učitelj.

O POZORNOSTI

Pozornost je ena tistih reči, o kateri bi si prvo morali biti na jasnem učitelji in jo potem prenesti na učence.
Pozornost nikakor ni koncentracija. Koncentracija pomeni osredotočenost na eno točko ali omejeno stvar, pojem... Npr. ko učenec ne posluša pouka, ampak mu pogled šviga ven skozi okno, v nekaj drugega, se ravno ta trenutek, dogaja povsem naravna pozornost. V tem pa nastane problem za učitelja ker učenec ni "skoncentriran" na snov.
Nastane neke vrste konflikt, med učiteljem in učencem. Navidez nedolžnen problem, a v resnici zelo velik, saj se med učencem in učiteljem sproži celi proces, ki pripelje do reakcije učitelja, ki deluje z avtoriteto (prisilo, ukrepi, kaznimi...), kar rodi upornike in podira se most zaupanja, med učitelji in učenci.
V kolikor bi učitelj razumel, v kaj pripelje njegova napačna predstava o pozornosti in reakcija pogojena s tem, bi lahko celotni dogodek zapeljal povsem drugače. Uvidel bi, da je učenec ravno ta hip pozoren (kar je bistvo), sicer na nekaj drugega, pa vendarle mu te pozornosti nikakor ne bi ubijal, ampak bi jo znal usmeriti v svoje predavanje.
Ti mladi ljudje zrastejo v odrasle ljudi in nosijo te probleme (psihološke vozle), skozi celo življenje, ne da bi kdaj vedeli kaj jih tare.
Kot rečeno v uvodu, mnogo tega, tak človek prenaša tudi v t.i. duhovnost in se tako le potencira začetni, navidez majhen problem v zelo velikega. V kolikor nismo pozorni (ker nam je to nekdo v fazi odraščanja ubil), nimamo možnosti spoznavati subtilnih procesov življenja in nas samih.
O tem pa v nadaljevanju.
Mirko - PA