Zaradi občutka varne in intimne samote, se skoraj nevede predava ljubljenju. Njeno težko, a ugogljivo telo prižemam k svojemu, dovoli mi objem in me objame še sama in že se vsa oblečena nerodno valjava po postelji, poljubljava se in se otipavava z nestrpnimi rokami. Nato po tihem sporazumu začneva drug drugega slačiti. Jaz ji vlečem pulover z rok , ona mi odpre zadrgo na hlačah. Jaz ji odpnem nedrček, ona mi potegne dol spodnje hlače, jaz ji snamem krilo z nog, ona mi zvleče srajco čez glavo.
Prevzema naju poželenje, dokler nisva oba naga. Tedaj se najin ljubezenski zanos začne urejati in poteka skoraj obredno. Jaz ležem na hrbet, ona se mi usede na trebuh, jaz vzdignem roke in jo primem za prsi, ona zgrabi moj ud in si ga vtakne v nožnico. Potem se začne zibati z desne na levo in nazaj s svojimi mišičnimi boki, sladko in vztrajno, kakor da preizkuša moč mojega uda, saj ga zvija zdaj sem, zdaj tja, jaz pa jo gledam.

A.Moravia

Po važnosti ljubavi jedino tebe želim

Već neko vrijeme šećem tvojim mirisom
a tišina lišća šapuće, čini mi se o tome
kako sam te sinoć, dok si naga ležala,
zanosno osvajao toplinom svojih usana.

Eto, s tim mirisom noći i usprkos danu
nastavljaš u meni, ne odmičeš ni tren,
a zvijezde, iako su se rastale od neba,
u srcu mene stalno šume kako ploviš.

U kapima tvog neprocjenjivog tijela
još držim čvrsto svoj užareni osmjeh,
i nabrekao u mekoći svih tvojih dodira
nježno slažem vlažan okus uzdaha.

Kad si zablistala sinoć poda mnom
i kao sretna žena primila u sebe tiho,
za mene je sve tvoje postalo moje
i sve moje pristiglo u tebe ostalo tvoje.

Po važnosti ljubavi jedino tebe želim,
jer kad rukama dotaknem tvoj struk,
tako se umilno pružaš mojim žilama.

Taj ljubavni sjaj tvog lica ljubim očima,
i poljupci s kojima te uvlačim u oganj
prelaze s mojih prstiju na tvoje grudi,
uvijek nestaju u naručju tvojih prepona.

Kad me oko sebe osmjehom saviješ
tvoju prisutnost osjećam u svom tijelu
i slušajući nezasitnu svoju krv kako vri
nijemo ulazim donoseći ti svoje srce.

Mirisna moja zvijezdo, izgovorena riječi,
noćima koje hodaju po žeravici postelje
zauvijek si me natopila svojim uzdasima.
Kako tebi mom anđelu, ne pokloniti dušu.

V njenih očeh sem ujel nekaj pohotnega.
Kje pa se sončiš?
Ne sončim se, plavam, poletje je. Tak sem. Aha, je rekla. Jaz pa hodim na skale. Pod svetilnikom. Tam se lahko skrijem in se lahko sončim gola.
Mhm. Zvrnil sem kozarec, natočila mi je še enega.
Hočeš videti, kako sem porjavela po celem telesu?
Gledal sem zabodeno, proti moji volji se mi je začel dvigati, a hkrati mi je bilo prav.
Odpela si je bluzo, se slekla, si odpela modrc, velike prsi, ogromne bradavice, tega se spomnim.
Kar naenkrat je bila gola in jaz na njej. Ko sva končala, se mi je zazdelo, da se nikoli ne bom mogel otresti tega težkega sladkastega vonja.

Vesna Milek