NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

nedelja 31-mar
  • Razširjeni vid

  • ponedeljek 01-apr
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • sreda 03-apr
  • 22. PRO PR konferenca: vodenje v komunikaciji
  • Znebite se svojih starih telefonov in tablic
  • Med naravo in kulturo

  • sobota 06-apr
  • Veganski golaž na Čistilni akciji ČS Polje

  • nedelja 07-apr
  • Polna luna

  • sreda 10-apr
  • Človek in čas

  • petek 12-apr
  • Mikis Theodorakis: Grk Zorba

  • nedelja 14-apr
  • Razširjeni vid

  • sreda 17-apr
  • Znanja in veščine za uspešno vodenje prostovoljcev
  • Razstava interspace

  • petek 19-apr
  • Ingmar Bergman: Prizori iz zakonskega življenja

  • sobota 20-apr
  • Plečnikova Lectarija

  • sreda 24-apr
  • Zoh Amba »Bhakti«

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


      


    Rigoletto


     PREDSTAVLJAMO  
     

     AKCIJA  
     


    :

    petek, 13. maj 2022 @ 19:30 CEST - 22:30 CEST
    :
    :
    SNG Maribor, Velika dvorana (Slovenska ulica 27, Maribor)


    :

    Rigoletto

    Opera v treh dejanjih.

    13. 5. 2022, 19:30 ›, 15. 5. 2022, 17:00 ›, 17. 5. 2022, 19:30 ›, 19. 5. 2022, 19:30 ›, 21. 5. 2022, 19:30 ›

    Maribor center / SNG Maribor, Velika dvorana (Slovenska ulica 27, Maribor)

    SNG Maribor
    +386 2 250 61 15, boxoffice@sng-mb.si

    Vstopnina od 29,00€ do 33,00€

    Gledališče

    https://www.sng-mb.si/predstave-opera-balet/rigoletto_3/

    Avtor: Giuseppe Verdi
    Režija: Pier Francesco Maestrini
    Glasba Giuseppe Verdi
    Libreto Francesco Maria Piave, po drami Victorja Hugoja Le roi s'amuse
    Praizvedba opere 11. marec 1851, Teatro La Fenice, Benetke
    Premiera 13. maj 2022, Velika dvorana

    Verdijevo opero Rigoletto velja še danes, po velikem časovnem razkoraku od njenega časa nastanka, razumeti kot revolucionarno mojstrovino opernega skladatelja, ki si je z naslednjima dvema operama Trubadur in La traviata dokončno utrdil mednarodni ugled najpomembnejšega predstavnika italijanske opere. Da je Verdi z Rigolettom storil pomenljiv in pomemben korak naprej v smeri intenzivnejše glasbene drame, se kaže v lastni skladateljevi percepciji, saj je Verdi še vrsto let po praizvedbi 11. marca 1851 v beneškem gledališču La Fenice opero Rigoletto pojmoval kot svoje najboljše delo.

    V Rigolettu je Verdi namreč opustil iskanje pompoznejših zvočnih učinkov in se odločil za bolj subtilno in rafinirano orkestracijo. Glasbeni tok, ki v prejšnjih Verdijevih delih še kaže ostro razmejitev vokala in inštrumentalne spremljave, je tukaj zlit v koherentno celoto, pri čemer orkester prevzema aktivno vlogo pri oblikovanju dramaturgije opernega dogajanja.

    Partitura kar sama od sebe ponuja številne ikonične glasbene "točke", med katerimi gotovo izstopajo Gildina arija Caro nome, Vojvodova kancona La donna e mobile in kvartet Un di, se ben rammentomi - Bella figlia dell'amore, medtem ko se tudi libreto v verzih Francesca Marie Piaveja kaže kot psihološko poglobljeno "branje" opernih oseb, ki jih v osnovi povezuje nepomirljiv trikotnik med razuzdanim Vojvodo Mantovanskim, grbastim dvornim norcem Rigolettom in njegovo hčerko Gildo, ki podleže ljubezenskim čarom nestanovitnega Vojvoda.

    Prekletstvo, ki ga nad Vojvodom in Rigolettom izreče grof Monterone, in na sploh "metafizika zla", ki jo je Verdi leta 1839 občutil na lastni koži po tragični izgubi svoje prve žene Margherite Barezzi ter dveh otrok Virginie in Icilia, se tako izkaže kot osrednji instrument tragičnosti opere. Omenjeno prekletstvo, ki ga nad Vojvodo in Rigolettom izreče grof Monterone, se tako kot idée fixe vpenja v samo hrbtenico odrskega dogajanja, kot je zapisal sam Verdi v svojem pismu libretistu Piaveju: "Prekletstvo, ki predstavlja osnovno temo, ima tudi moralni pomen. Nesrečni oče, ki se pritožuje nad izgubljeno častjo svoje hčere, prekolne norca (Rigoletta, op. a.), ki se posmehuje iz njega, in njegova kletev se uresniči s posebno silovitostjo …"

    Z vidika glasbene reprezentacije omenjenega prekletstva se Verdi poslužuje reminiscenčnega motiva v obliki ponavljajočega se akorda, ki se v izvedbi trobente in pozavne pojavi že v prvih taktih opere, nato pa še večkrat in poslednjič v trenutku, ko Rigoletto z grozo najde svojo mrtvo hčerko Gildo.

    V tematskem smislu bi lahko rekli, da se v operi vzpostavlja konkurenčni dinamizem med različnimi tipi ljubezni (ali erosa) - Vojvodovo erotomanijo, Gildino altruistično "romantično" ljubeznijo in Rigolettovim očetovskim zaščitniškim erosom do hčerke. Prav ta dinamizem naposled splete nerešljiv gordijski vozel, kot se zrcali v zaporedju nesrečnih dogodkov, ki vodijo v tragičnost - vse do Gildinega žrtvovanja, da bi rešila življenje moškega, ki ga ljubi, pred maščevalno roko svojega očeta.

    Da je Verdi z Rigolettom odprl povsem novo poglavje lastnega kompozicijskega dispozitiva, se kaže predvsem v dejstvu, da si opere ni zamislil kot dotlej ustaljenega številčnega zaporedja glasbenih točk (po načelu oštevilčene opere), temveč kot enovito in pregnantno glasbeno-dramatično strukturo, kar dokazujejo tudi številne ritmične prvine.

    Tako ni naključje, da Gildino arijo Caro nome, ki izpoveduje njeno ljubezen do lažnega študenta (zamaskiranega Vojvodo), spremlja isto ritmično gibanje kot Rigolettovo tožbo Lara, lara, s katero skuša dvorni norec prikriti svoj obup pred dvorjani, medtem ko išče sledi o ugrabljeni hčerki. Verdi je imel tako povsem prav, ko je v Rigolettu videl novo raven glasbenega gledališča, saj se nas ta še danes dotakne z melodično lepoto ter z globoko glasbeno-psihološko ekspresivnostjo.





    [ ][ ]





     

    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,42 seconds