Strokovni posvet Knjiga. Znanje. Razum.
O dogodkih, stanjih in procesih, novih odkritjih ter razmislekih, ki osvetljujejo zgodovino Ljubljane in Kranjske v zgodnjem novem veku, bo tekla beseda na posvetu.
Na dvodnevnem znanstvenem posvetu sodelujejo raziskovalci iz različnih ustanov s področja zgodovine, medicine, prava, umetnostne zgodovine, jezikoslovja, teologije, etnologije in naravoslovja.
Vstop je prost.
Organizatorji naprošamo, da svojo udeležbo potrdite na: prijava@mgml.si
PROGRAM
SREDA, 7. OKTOBER
9.30–9.45 pozdravi: Blaž Peršin, Irena Žmuc
9.45–10.15 uvodničar: Marko Štuhec: Znanje in razum v evropskem zgodnjem novem veku
10.15–10.45 odmor za kavo
MODERATORKA: Irena Žmuc
10.50–11.20 Marko Kambič: Kazenskopravni položaj žensk v zgodnjem novem veku skozi prizmo ljubljanskih malefičnih svoboščin
11.20–11.40 Barbara Žabota: Zakulisje slovenskih protestantskih knjig
11.40–12.00 Vincenc Rajšp: Primož Trubar in Schwäbish Hall, kraj natisa Katekizma in Abecedarija
12.00–12.20 Anja Dular: Ženske in črna umetnost
12.20–12.40 Matevž Košir: Upravna struktura kranjskih deželnih stanov in skrb za deželno blaginjo (od 16. do srede 17. stoletja)
12.40–13.10 razprava
13.30–14.30 kosilo
14.30–15.30 ogled razstave Knjiga. Znanje. Razum.
MODERATORKA: Mojca Ferle
15.30–15.50 Miha Preinfalk: Med dolgovi in družino – oporoka Herbarda Turjaškega
15.50–16.10 Žiga Zwitter: Znanje in neznanje v knjigah in glavah: po sledeh intelektualne zgodovine travnikov in pašnikov na jugovzhodu Alp v 16. in zgodnjem 17. stoletju
16.10–16.30 Metod Benedik: Janez Svetokriški, kapucinski pridigar
16.30–16.50 razprava
ČETRTEK, 8. OKTOBER
MODERATORKA: Irena Žmuc
9.30–9.50 Stanislav Južnič: Kaj so brali naši predniki?
9.50–10.10 Janez Bogataj: Od Trubarja do Vodnika. Mejniki v razvoju prehranske kulture od 1500 do 1800
10.10–10.30 Boris Kryštufek: Triumf neznanja: Zgodovina narave na Slovenskem
10.30–10.50 Štefan Vevar: Slovensko gledališče v času od reformacije do razsvetljenstva
10.50–11.10 odmor za kavo
11.10–11.30 Mojca Ferle: Ženska ročna dela kot del vzgoje in znak prestiža
11.30–11.50 Matej Klemenčič: Podoba baročne Ljubljane v umetnostni zgodovini
11.50–12.10 Ana Pokrajac Iskra: Snete freske z gradu Križ pri Komendi
12.10–12.30 razprava
12.30–14.00 kosilo
MODERATORKA: Ana Pokrajac Iskra
14.00–14.20 Irena Žmuc: Recreatio in učni program Terezijanišča
14.20–14.40 Mateja Kos: Žiga Zois in keramika
14.40–15.10 Zvonka Zupanič Slavec: Umiranje na porodni postelji: prva zdravstvena – babiška – knjiga v slovenskem jeziku
15.10–15.30 razprava
15.30–16.00 odmor za kavo
16.00–16.30 zaključki posveta
Uvodno predavanje bo posvečeno razumu, ki so ga v svojih konceptih in razmisleki na na prvo mesto postavili izobraženci zgodnjega novega veka. Odgovorili bomon na vprašanje, kakšni sta bili v tem obdobju upravna struktura kranjskih deželnih stanov in skrb za blaginjo? Nova spoznanja prinašajo raziskave o reformaciji, zakulisju slovenskih protestantskih knjig, pa tudi, kje so bile v resnici tiskane Trubarjeve knjige.
Uporaba slovenske besede v javnem življenju je bila širša, kot si mislimo. Več referentov bo razmišljalo o vlogi ženske, ki so bile v tiskarskem poslu ustvarjalke ali bralke. Kakšen je bil njihov položaj po prvem ljubljanskem Malefičnem redu (Kazenskem zakoniku)? Več tudi o ženskih ročnih delih in pomembnem priročniku ob koncu obdobja razsvetljenstva o usegarstvu oziroma porodništvu.
V kakšnem življenjskem okolju so nekdaj bivali Ljubljančani? Ne bomo se izognili obsesiji tedanjega (in današnjega) časa – razpravi o prehranski kulturi. Poznamo barona Žigo Zoisa kot lastnika tovarne beloprstene keramike? Turjačani so znani kot vojaki in kulturni ustvarjalci, na posvetu pa bo predstavljen Turjačan kot dober gospodar in družinski oče. Marija Terezija je ustanovila Terezijanišče, kjer so bili med prvimi dijaki vpisani moški člani družine Turjaških. Ljubljančani so ljubili gledališče in potujoče skupine, zato tudi o tem.
© Andrej Peunik / MGML
[
][
]
NE ZAMUDITE
