NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

sobota 20-apr
  • Plečnikova Lectarija

  • nedelja 21-apr
  • Moja elektrarna by ENERTEC pokal Slovenije v akvatlonu 2024

  • sreda 24-apr
  • Zoh Amba »Bhakti«

  • četrtek 25-apr
  • Tadej Toš: ABRAhmm

  • petek 26-apr
  • VegaFriday v Mariboru

  • sobota 27-apr
  • Začetek sezone na parkovni modelni železnici

  • torek 30-apr
  • Aktualno iz Špricerkres v Malečniku, Parni Valjar / DJ's Brata Fluher

  • nedelja 12-maj
  • Prijave na tradicionalno gorskokolesarsko preizkušnjo MTB Slavnik 12. maja 2024 v Hrpeljah

  • torek 14-maj
  • Vabilo na izobraževanje Strateško načrtovanje pridobivanja sredstev v prostovoljskih organizacijah

  • sreda 15-maj
  • Umanotera vabi na razpravo ob evropskih volitvah 2024

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


      


    Avtomatiziraj vse živo!


     PREDSTAVLJAMO  
     

     AKCIJA  
     


    :

    torek, 14. januar 2020 @ 11:00 CET - 12:30 CET
    :
    :
    Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, UL, Erjavčeva 23, Ljubljana


    :

    Avtomatiziraj vse živo!

    V okviru Hiperzaposlovanja želi simpozij AVTOMATIZIRAJ VSE ŽIVO! raziskati protislovje, ki je implicitno prisotno v naraščajoči avtomatizaciji dela: ali ta proces, ki bi domnevno moral odpreti novo dobo prostega časa, nedela in univerzalnega temeljnega dohodka, ljudi nasprotno spreminja v programske agente, nevidne sužnje strojev?

    Avtomatizacija, ki so jo ludisti na samem začetku industrijske dobe sprejeli kot prekletstvo, v 20. stoletju ni uničila človeškega dela, ampak je v globalnem merilu temeljito spremenila njegovo organizacijo.

    Tehnološke inovacije so jo v poznem 20. stoletju pripeljale do čisto nove ravni in s tem pospešile premik k postindustrijskemu ekonomskemu modelu.

    Danes ko številne službe, ki so jih prej opravljali ljudje, postajajo popolnoma avtomatizirane, se zdijo sanje - ali mora - družbe brez dela bliže kot kadarkoli; toda če si stvari ogledamo pobliže, avtomatizacija v svoji trenutni obliki ne uničuje človeškega dela.

    Prej ga dela nevidnega.

    V okviru programa Hiperzaposlovanje - Družba brez dela, spletno delo in avtomatizacija.

    PROGRAM
    1. DAN: 14. januar 2020, ob 11.00
    Domenico Quaranta
    Prikazovanje nevidne množice
    PREDAVANJE
    Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, Univerza v Ljubljani
    Erjavčeva cesta 23, Ljubljana, soba 7, prvo nadstropje
    Skozi zgodovino je bilo prikazovanje delavcev pogosto korak k prepoznavanju njihovega obstoja, kar jim je omogočilo dostojanstvo, da so bili obravnavani kot subjekti in predstavniki "razreda". Kurator Hiperzaposlovanja Domenico Quaranta bo s poglabljanjem v raziskovanje za razstavo ponudil pregled različnih umetniških prizadevanj, da bi prikazali spletne delavce, od kitajskih "farm zlata" do skeneristov, od delavcev na poziv do moderatorjev spletnih vsebin.

    2. DAN:15. januar 2020, ob 17.00
    Različni avtorji
    PREDAVANJA, OKROGLA MIZA, PREDAVANJE-PERFORMANS
    Avditorij Moderne galerije
    Cankarjeva cesta 15, Ljubljana
    Elisa Giardina Papa
    Opombe o družbi brez dela: prosti čas in človeške infrastrukture, ki vzdržujejo avtomatizacijo in umetno inteligenco
    PREDAVANJE
    Večina akademskega in političnega diskurza o družbi brez dela se osredotoča na odnos med avtomatizacijo in prostim časom. Predpostavlja, da ima avtomatizacija emancipacijski potencial, da nas vse osvobodi dela: da zaradi nje zmanjšamo nujne delovne ure ali vsaj da se posvetimo bolj intelektualno zadovoljujočim službam (nematerialnemu delu). To, kar pri tem pristopu ni povsem prepričljivo, je njegova utemeljenost na hierarhični ločitvi med stroji in ljudmi. Manjka priznanje človeške infrastrukture, ki vzdržuje avtomatizacijo in umetno inteligenco. Neizbežne, prekarne, odtujene, slabo plačane in offshore delovne sile, ki jo avtomatizacija potrebuje, da bi ustrezno delovala. Predavanje se osredotoča na te delavce in njihove naloge.

    Sebastian Schmieg
    Pred pico bom rekel, karkoli hočeš
    PREDAVANJE PERFORMANS
    Pred pico bom rekel, karkoli hočeš je spekulativni prezi, ki raziskuje digitalno delo, spojenost ljudi in programske opreme in možnost posegov v algoritemske sisteme. Video, narejen s predstavitvenim programom Prezi s perspektive delavca v oblaku, predstavi digitalne delavce kot razširitve programske opreme. Vseprisotno omrežje in kompjuterizacija vsega nista le zabrisala mej med roboti in ljudmi – domnevno avtonomni programi so včasih ljudje, ki se morajo obnašati, kot da so programi; pač pa je zaradi tega razvoja tudi zelo lahko, da kdorkoli najame, programira in upokoji ljudi kot del kateregakoli poteka dela, tj. telesa in ume, ki se lahko priklopijo, na novo ožičijo in odvržejo, kot se nam zdi primerno.

    Silvio Lorusso
    Entreprecariat
    PREDSTAVITEV KNJIGE
    Entreprecariat (Krisis Publishing, 2018; Onomatopee, 2019) raziskuje in izriše trenutno podjetniško ideologijo s prekarne perspektive. Entreprecariat nakazuje realnost, v kateri je sprememba naravna in zdrava, karkoli že prinese. Realnost, ki jo naseljujejo motivacijski posterji, orodja za storilnost, mobilne pisarne in tehnike za samopomoč. Realnost, v kateri je mešanica podjetniške ideologije in razširjene prekarnosti tisto, kar regulira profesionalne družabne medije, spletna tržišča za samozaposlovanje in platforme za množično financiranje za osebne potrebe. Rezultat? Življenje v stalni beti z včasih tragičnimi implikacijami.

    Sanela Jahić, Michael Mandiberg, Sašo Sedlaček
    Umetniško ustvarjanje v dobi avtomatizacije
    OKROGLA MIZA
    Moderator: Domenico Quaranta
    Kako vse večja avtomatizacija dela vpliva na umetniško prakso na vseh ravneh vsebine, procesa in forme? Kako vpliva na sedanjo družbo in našo vizijo prihodnosti? Kaj lahko umetnost stori, da se spopade z naraščajočo fragmentacijo človeškega dela in njegovim izginotjem iz vidnosti ter mu vrne prisotnost in dostojanstvo? Sodelujoči umetniki bodo izhajajoč iz lastnega dela in izjav drugih udeležencev simpozija skušali ponuditi odgovore na ta in druga vprašanja.

    VEČ: aksioma.org/automate.all.the.things

    KOLOFON
    PRODUKCIJA:
    Aksioma - Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, 2020
    V okviru serije konferenc Taktike & praksa
    KOPRODUKCIJA:
    Moderna galerija in Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani
    PARTNER:
    Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji
    FINANČNA PODPORA:
    Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana





    [ ][ ]





     

    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,47 seconds