Avtomatiziraj vse živo!
V okviru Hiperzaposlovanja želi  simpozij AVTOMATIZIRAJ VSE ŽIVO! raziskati protislovje, ki je  implicitno prisotno v naraščajoči avtomatizaciji dela: ali ta proces, ki bi  domnevno moral odpreti novo dobo prostega časa, nedela in univerzalnega temeljnega  dohodka, ljudi nasprotno spreminja v programske agente, nevidne sužnje strojev?  
Avtomatizacija, ki so jo ludisti na samem začetku industrijske dobe sprejeli  kot prekletstvo, v 20. stoletju ni uničila človeškega dela, ampak je v  globalnem merilu temeljito spremenila njegovo organizacijo. 
Tehnološke  inovacije so jo v poznem 20. stoletju pripeljale do čisto nove ravni in s tem  pospešile premik k postindustrijskemu ekonomskemu modelu. 
Danes ko številne  službe, ki so jih prej opravljali ljudje, postajajo popolnoma avtomatizirane,  se zdijo sanje - ali mora - družbe brez dela bliže kot kadarkoli; toda če si  stvari ogledamo pobliže, avtomatizacija v svoji trenutni obliki ne uničuje  človeškega dela. 
Prej ga dela nevidnega.
V okviru programa Hiperzaposlovanje - Družba  brez dela, spletno delo in avtomatizacija.
PROGRAM 
  1. DAN: 14. januar 2020, ob 11.00 
  Domenico Quaranta
  Prikazovanje nevidne množice
  PREDAVANJE
  Akademija za likovno umetnost in  oblikovanje, Univerza v Ljubljani
  Erjavčeva cesta 23, Ljubljana, soba 7, prvo nadstropje
  Skozi zgodovino je bilo prikazovanje delavcev pogosto  korak k prepoznavanju njihovega obstoja, kar jim je omogočilo dostojanstvo, da  so bili obravnavani kot subjekti in predstavniki "razreda".  Kurator Hiperzaposlovanja Domenico Quaranta bo s poglabljanjem v  raziskovanje za razstavo ponudil pregled različnih umetniških prizadevanj, da  bi prikazali spletne delavce, od kitajskih "farm zlata" do  skeneristov, od delavcev na poziv do moderatorjev spletnih vsebin.
2. DAN:15. januar 2020, ob 17.00 
  Različni avtorji
  PREDAVANJA, OKROGLA MIZA, PREDAVANJE-PERFORMANS
  Avditorij Moderne galerije
  Cankarjeva cesta 15, Ljubljana
  Elisa Giardina Papa
  Opombe o družbi brez dela: prosti čas in človeške infrastrukture, ki  vzdržujejo avtomatizacijo in umetno inteligenco
  PREDAVANJE
  Večina akademskega in političnega diskurza o družbi  brez dela se osredotoča na odnos med avtomatizacijo in prostim časom. Predpostavlja,  da ima avtomatizacija emancipacijski potencial, da nas vse osvobodi dela: da  zaradi nje zmanjšamo nujne delovne ure ali vsaj da se posvetimo bolj  intelektualno zadovoljujočim službam (nematerialnemu delu). To, kar pri tem  pristopu ni povsem prepričljivo, je njegova utemeljenost na hierarhični ločitvi  med stroji in ljudmi. Manjka priznanje človeške infrastrukture, ki vzdržuje  avtomatizacijo in umetno inteligenco. Neizbežne, prekarne, odtujene, slabo  plačane in offshore delovne sile, ki jo avtomatizacija potrebuje, da bi  ustrezno delovala. Predavanje se osredotoča na te delavce in njihove naloge.
Sebastian Schmieg
    Pred pico bom rekel, karkoli hočeš
  PREDAVANJE PERFORMANS
  Pred pico bom rekel, karkoli hočeš je spekulativni  prezi, ki raziskuje digitalno delo, spojenost ljudi in programske opreme in  možnost posegov v algoritemske sisteme. Video, narejen s predstavitvenim  programom Prezi s perspektive delavca v oblaku, predstavi digitalne delavce kot  razširitve programske opreme. Vseprisotno omrežje in kompjuterizacija vsega  nista le zabrisala mej med roboti in ljudmi – domnevno avtonomni programi so  včasih ljudje, ki se morajo obnašati, kot da so programi; pač pa je zaradi tega  razvoja tudi zelo lahko, da kdorkoli najame, programira in upokoji ljudi kot  del kateregakoli poteka dela, tj. telesa in ume, ki se lahko priklopijo, na  novo ožičijo in odvržejo, kot se nam zdi primerno.
Silvio Lorusso
    Entreprecariat
  PREDSTAVITEV KNJIGE
  Entreprecariat (Krisis Publishing,  2018; Onomatopee, 2019) raziskuje in izriše trenutno podjetniško ideologijo s  prekarne perspektive. Entreprecariat nakazuje realnost, v  kateri je sprememba naravna in zdrava, karkoli že prinese. Realnost, ki jo  naseljujejo motivacijski posterji, orodja za storilnost, mobilne pisarne in  tehnike za samopomoč. Realnost, v kateri je mešanica podjetniške ideologije in  razširjene prekarnosti tisto, kar regulira profesionalne družabne medije,  spletna tržišča za samozaposlovanje in platforme za množično financiranje za  osebne potrebe. Rezultat? Življenje v stalni beti z včasih tragičnimi  implikacijami.
Sanela Jahić, Michael Mandiberg, Sašo Sedlaček
    Umetniško ustvarjanje v dobi avtomatizacije
  OKROGLA MIZA
  Moderator: Domenico Quaranta
Kako vse večja avtomatizacija dela vpliva na umetniško  prakso na vseh ravneh vsebine, procesa in forme? Kako vpliva na sedanjo družbo  in našo vizijo prihodnosti? Kaj lahko umetnost stori, da se spopade z  naraščajočo fragmentacijo človeškega dela in njegovim izginotjem iz vidnosti ter  mu vrne prisotnost in dostojanstvo? Sodelujoči umetniki bodo izhajajoč iz  lastnega dela in izjav drugih udeležencev simpozija skušali ponuditi odgovore  na ta in druga vprašanja.
VEČ: aksioma.org/automate.all.the.things
KOLOFON 
    PRODUKCIJA:
  Aksioma - Zavod za sodobne umetnosti, Ljubljana, 2020
  V okviru serije konferenc Taktike & praksa
  KOPRODUKCIJA:
  Moderna galerija in Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v  Ljubljani
  PARTNER:
  Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji
  FINANČNA PODPORA:
  Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana
            
            
            
                
                
               [ 
 ][ 
 ]