Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.

Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.

Okrogla miza ob Svetovnem dnevu srca			PREDSTAVLJAMO      AKCIJA
:	sreda, 28. september 2011 @ 17:00 CEST - 19:00 CEST
:	Okrogla miza
:	V dvorani Narodnega doma v Mežici (Trg 4. aprila 4, Mežica)
: Okrogla miza ob Svetovnem dnevu srca Ob Svetovnem dnevu srca, ki letos poteka pod geslom »En svet, en dom, eno srce«, vas Koronarni klub Mežiške doline in Občina Mežica vabita k udeležbi na okrogli mizi, ki bo potekala v sredo, 28. septembra 2011, ob 17 uri v dvorani Narodnega doma v Mežici (Trg 4. aprila 4, Mežica) Na okrogli mizi bomo spregovorili o možnostih učinkovitejše preventive in boljšem podpornem okolju za srčno-žilne bolnike. Vabimo vas, da s svojimi zamislimi in izkušnjami prispevate k plodni razpravi. Ob 16.20 bo predstavitev vsebinske mreže NVO za zdravje (možnosti sodelovanja in vključitve v mrežo). Vljudno vabljeni! Prijave zbiramo na: info@srce-si.si ali na 02 821 51 93 (12:00 – 14:00). O čem bo tekla beseda oz. par iztočnic v razmislek… Kdo ima največji vpliv na naše zdravje? So to zdravniki oz. zdravstveni sistem? Je le-ta dovolj učinkovit, oziroma, kje so potrebne izboljšave? Smo za lastno zdravje odgovorni ljudje sami, ki preko svojih staršev in skrbnikov v rani mladosti pridobimo ali ne pridobimo učinkovito zdravstveno vzgojo? Kakšno vlogo bi v zdravstveni vzgoji morali imeti vzgojno izobraževalni zavodi? Kakšna je vloga in vpliv medijev na osveščenost ljudi o zdravem življenjskem slogu? Kako lahko na izboljšanje zdravja in zdravstvenega sistema vplivajo nevladne organizacije? Ali za strokovno obravnavo pacienta zadošča čas, ki ga zdravniku nalaga normativ? V kolikšni meri se lahko zdravnik posveti svojemu pacientu? Ali imajo zdravniki čas, da pacientom v njim razumljivem jeziku pojasnijo bolezensko stanje, izvide in v pogovoru s pacientom predpišejo ustrezno zdravljenje in mu svetuje ustrezne spremembe življenjskega sloga. Srčno-žilna obolenja so trenutno največji posamezni vzrok smrti v EU in predstavljajo približno 40% vseh smrti med obema spoloma. V Sloveniji vsako leto zaradi bolezni srca in ožilja umre 8000 ljudi. Najbolj ogroženi so moški, med 54 in 64 letom starosti (zaradi bolezni srca in ožilja v tej starosti umre 33% moških in 10% žensk). - Ali je dovolj pozornosti namenjene ljudem z ugotovljenimi dejavniki tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni? - Kako bi se dalo izboljšati položaj srčno-žičnih bolnikov (brezplačen merilec srčnega utripa, na bolnika usmerjena oskrba v zdraviliščih itd.)? Vsak dan v Sloveniji nenadni srčni zastoj doživi deset ljudi, od tega jih pet takoj umre. Številka letno doseže okoli 2000 mrtvih. Po srčnem zastoju imamo zgolj 5 minut časa, da ukrepamo. Avtomatični srčni defibrilator (AED) rešuje življenja, njegova uporaba je enostavna in varna, tisti, ki nudijo pomoč, pa z aparatom bolniku ne morejo škoditi. - Ali prepoznamo znake srčnega zastoja in znamo ustrezno ukrepati? - Ali je dostopnost AED-jev zadostna in ljudje dovolj poučeni o mestih postavitve? - Ali bi moralo zdravstvo prednostno zagotoviti vgrajen defibrilator ogroženim za srčni zastoj? O teh in drugih vprašanjih se bomo pogovarjali na okrogli mizi ob Svetovnem dnevu srca. Veseli bomo vsakega vašega odgovora, komentarja ali vprašanja, saj vsaka ideja lahko vodi v pozitivno spremembo! [ ][ ]