Srčno vabljeni na delavnic, ki jo bo vodila Ana Pogačnik od 16.04. od 18h do18.04.2010 do 17h v Vojskem nad Idrijo, z naslovom
“ Kaj pomeni biti človek na tej Zemlji “
Prispevek za delavnico je 85,00 eur. Organizirano je bivanje v Centru šolskih dejavnosti Vojsko, nad Idrijo, dva polpenziona (vegetarijanska hrana, večposteljne sobe)s turistično takso znašata 53,30 eur na osebo.
Prijave sprejemamo do 07.04.2010 oz. do zapolnitve mest na telefon: 040 835 523, Jelka in na e-mail: drustvo.vitaaa@gmail.com
„Kaj pomeni biti človek na tej Zemlji“
Ali sploh to še vemo?
Ali se to sploh še vprašamo?
Če opazujem svet okoli sebe, dobim občutek, da smo definitivno pozabili, da se ne zavedamo več, zakaj ljudje obstajamo in kaj je resnični smisel naše prisotnosti.
Mislim, da živimo v zelo odločilnem času za nadaljnji razvoj. Ni vseeno, kaj v tej fazi naše prisotnosti kot človeštvo doživimo.
Pogosto dobim občutek, da se postavimo v vlogo žrtev življenja, žrtev usode, žrtev dogajanja in si s tem sami vzamemo moč delovanja, pomen ustvarjalnosti in predvsem svobodo prisotnosti. Sami si na ta način ustvarimo en majhen svet, v katerem se vrtimo in ob tem pozabimo, kako veliki, kako močni in kako lepi smo in kako lepo je biti človek na tej prečudoviti Zemlji.
Kot človeštvo smo dolgo potrebovali, da mo se lahko ukoreninili kot čista svetloba v materijo. Potrebovali smo zelo različne izkušnje, da bi lahko dojeli, kaj pomeni utelesiti svetlobo v materiji/kot materija. Vse kar smo do sedaj kot civilizacija doživeli, lahko vidimo kot pot učenja. Kot pot, ki nam je pripravila različne možnosti, da bi lahko doživeli omejitve, moč, voljo, svetlobo, trpljenje in ljubezen, da bi se na ta način pripravili na zahtevno nalogo.
Prenesti svetlobo v materijo in jo ob tem ne popačiti, je namreč največja umetnost življenja. Potrebovali smo to razvojno pot, da bi se kot civilizacija lahko sploh popolnoma inkarnirali. Razvoj lahko primerjamo z razvojem otroka, ki potrebuje leta, da bi lahko samostojno stal, govoril, jedel itn.
Da bi lahko šli skozi ta globok proces inkarniranja luči v materiji, smo morali izgubiti občutek absolutne popolnosti, ker sicer ne bi bili zmožni iti skozi ta globok proces materializacije.
Celotno dosedanjo zgodovino človeštva lahko vidimo kot pripravo – pripravo, ki nam omogoča, da smo, kdor smo in zakar smo. Ampak kako naj bi bili zmožni igrati našo resnično vlogo, če smo izgubili zavedanje o njej? Procese, ki so bili mišljeni za učenje smo spremenili v smisel življenja.
V našem jedru vemo natančno, kdo smo. Naše bitje nosi še vedno zavedanje, zakaj smo ljudje na Zemlji. Če smo pripravljeni dovolj globoko seči vase, se lahko tega v vsakem trenutku ponovno zavemo in aktivno stopimo v našo resnično vlogo.
Z različnimi vajami, meditacijami, petjem itd. bomo stopili v poglobljen stik s kraji, s pokrajino, z Zemljo in predvsem z nami samimi, da bi na ta način sprožili razčiščujoče in zdravilne procese paralelno znotraj in zunaj nas.
»Ljuba Zemlja, vzemi me nežno v tvoje roke in popelji me tja, kjer sem lahko, kdor resnično sem...
Ljuba Zemlja, drži me še močneje v tvojem toplem naročju in me na ta način spomni, da mi lahko le tu, pri tebi, uspe biti človek, ki v svoji biti sem«
(Ana Pogačnik)
Ana Pogačnik
Rojena sem bila leta 1973 v Sloveniji. Najprej sem svoje življenje posvetila glasbi in študirala klavir na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Nadaljnja pot me je popeljala k arheologiji. Pri svojem študiju v Ljubljani sem se odločila za prazgodovinsko obdobje in iz tega področja napisala tudi svoje diplomsko delo, ki je izšlo v obliki knjige (“Tolmin-Prazgodovinsko grobišče”, 2001).
Od leta 1990 sprejemam različna sporočila iz “angelskega oceana”, od katerih je bil en del objavljen v slovenščini (“Nad svetlobo sonca” I in II, 1992, “Ples barv” in “Tako široko srce”, 2006), nemščini („Das Licht des Herzens“ 1997 und „Das Herz so weit“ 2004), angleščini („How wide the Heart“ 2006) in holandščini („Inspiratie uit de wereld van de engelen”, 1997).
Sedem let sem tesno sodelovala s svojim očetom Markom Pogačnikom, tako da sem za njegove projekte zdravljenja Zemlje in litopunkture sprejemala angelska sporočila.
Leta 1999 sem prvič odpotovala na svojo prvo samostojno “turnejo” po Evropi s predavanji in seminarji. Temu impulzu sem sledila naslednja štiri leta, dokler nisem leta 2002 razvila svoj izobraževalni program (“Die vertiefte Erkennung der landschaft” - “Poglobljeno prepoznavanje pokrajine”).
Učne programe vodim v okviru v ta namen ustanovljene šole: Schule “Wieder sehen” (Šola “Ponovno videti”) v Nemčiji, Švici, na Švedskem in ZDA in sodelujem pri šolanjih v Avstriji.
Leta 2001 sem zapustila Slovenijo in živela v bližini Züricha v Švici. Konec leta 2005 sem se preselila v München.
Povsem na začetku mojega dela, pred več kot 16 leti, sem mislila, da gre pri celotnem delu za zdravljenje Zemlje in s tem za zdravljenje pokrajine. Skozi intenzivno delo mi je postalo jasno, da gre pravzaprav za zrcaljenje in zdravljenje nas samih in prek zrcaljenja za zdravljenje pokrajine hkrati.
Danes končno razumem, da je pokrajina najboljši terapevt. Tako ljubeče se nas dotika, a kljub temu povsem jasno in odločno vzbudi v nas notranje procese, nas vanje usmeri in nas skoznje tudi spremlja. Gre za globok dotik, ki nam omogoča, da odpremo vrata srca. In tako se rodi zdravljenje.
Internetna stran: www.ana-pogacnik.com
[
][
]
NE ZAMUDITE
