Pet ritmov, plesno-gibna praksa Gabrielle Roth
(Five Rhythms ™, Gabrielle Roth)
Pet Ritmov je enostavna in globoka gibno-plesna praksa. Temelji na načelu, da usklajeno telesno gibanje vpliva na vitalno energijo, čustva, racionalni um in duhovne razsežnosti človeka, tako da se telo in psiha naravno uravnovešata in usklajujeta. Metodo je zasnovala Gabrielle Roth (ZDA), ki je v svojem dolgoletnem poklicnem delu z različnimi skupinami ljudi prepoznala pet značilnih načinov gibanja. Poimenovala jih je pet ritmov: tekoči ritem (Flowing), stakato (Staccato), kaos (Chaos), lirični ritem (Lyrical) in globoka tišina (Stillness).
Na fizičnem nivoju metoda izboljšuje koordinacijo in gibčnost telesa, mišično vzdržljivost, srčno-žilno in dihalno sposobnost, uravnava metabolizem in odpravlja kronične mišične napetosti, ki so posledica stresnih dejavnikov. Na psihološki ravni omogoča izražanje čustev in ozaveščanje vzorcev obnašanja. Ritmi zrcalijo tudi arhetipe in starostna obdobja človekovega življenja. V duhovnem smislu praksa petih ritmov zmanjšuje temeljni razkol sodobne civilizacije - navidezno ločenost telesa in duha.
Gibanje in ples petih ritmov sta primerna za vsakogar, neglede na plesne izkušnje, za vse starostne skupine, tudi za osebe s fizičnimi omejitvami.
Oblike vadbe
Najpogostejša oblika vadbe (osnovni zemljevid) je val (wave) – zaporedje gibanja in plesa v redosledu od tekočega ritma do globoke tišine. Vodeni val lahko poteka brez glasbe, pogosteje pa plesalce usmerja glasba, ki jo učitelj sestavi v redosledu petih ritmov s sočasnim stopnjevanjem hitrosti: vrh je dosežen v kaosu, nato sledi postopno umirjanje proti globoki tišini. Predpisanih korakov in plesnih figur ni. Plesalci z dihom in gibom raziskujejo pet načinov gibanja, znotraj katerih iščejo lastni avtentični izraz; prepoznavajo svoj značilni ritem, ki je prirojen in/ali privzgojen, ter spoznavajo in izkušajo lastnosti vseh ritmov, s čimer dopolnjujejo manj razvite dele svoje osebnosti in razvijajo sposobnost razumevanja drugačnosti drugih ljudi. Učitelj plesalce usmerja, da plešejo posamično, v paru, v skupinicah ali v večji skupini. Tak način dela omogoča preučevanje samega sebe, odnosa z drugo osebo, skupino in skupnostjo.
Poglobljene oblike dela v obliki valov petih ritmov vključujejo tudi druge zemljevide (maps), npr. preučevanje čustev (v zaporedju strah, jeza, žalost, veselje, sočutje/ljubezen), delo s senco vsakega ritma (inercija, rigidnost, panika, odzemljenost, otopelost), soočannje z oblikami ločenosti (ločenost od lastnega telesa, drugega človeka, skupnosti, narave, duha), preučevanje starostnih obdobij (zgodnje otroštvo, obdobje do pubertete, adolescenca, odraslost, starost), življenjskih vlog in arhetipov, usmerjanje pozornosti v različne dele telesa, ozaveščanje načinov dihanja, idr.
Razvojne faze plesa
V svojem razvoju plesalec petih ritmov iz nezavednega plesa (ko pleše brez posebne pozornosti) kmalu preide v fazo samozavedanja, za katero je značilen močan osebnostni nadzor gibanja. V tej fazi se pojavi samoocenjevanje, primerjanje lastnega plesa z ostalimi, želja po ugajanju in hitrejšem napredovanju, pogosto tudi sram pred izpostavljenostjo skupini in učitelju. Ko uspe plesalec petih ritmov vsaj delno opustiti nadzor ega, se pomakne v bolj svobodne oblike plesa. Odpre se intuitivnemu plesu, ko se plesni gibi spontano rojevajo iz telesa oz. intuicije. Ples postane pot za raziskovanje notranjih, prej nedostopnih svetov, iz katerih pritekajo uvidi za samospoznavanje in samouravnovešanje. Na naslednji stopnji inspirativnega plesa postaneta telo in gibanje navdih za novo izvirno ustvarjalnost, ki se iz plesne prakse začne prelivati v vse življenjske dejavnosti. V tej fazi plesalci čutijo potrebo po povečanem ustvarjanju in izražanju na vseh področjih življenja. Končno plesalec izkusi tudi trenutke ekstatičnega plesa, ki se porodi brez vpliva zunanjih dejavnikov. Izvira iz notranjosti in se kot širjenje zavesti odpira v prostor, pri polni čuječnosti in prizemljenosti plesalca. Navidezna ločenost telesnega in duhovnega je presežena, ekstatičnost izvira iz zlitja in usklajenosti telesa in duha.
Značilnosti petih ritmov
Tekoči ritem (Flowing) plešemo v krožnih gibih brez začetka in konca, kolena so delno pokrčena, stopala plosko na tleh, pozornost in težo prenesemo na spodnji del telesa. Flowing nas uči povezovanja z lastnim telesom. V tekočem ritmu odkrivamo svoj notranji tok energije, učimo se zaupati inteligenci telesa in ljubeče podpirati svoje telo, ga spoštovati, pravilno hraniti in negovati, kot bi bili sami sebi mati in najboljši prijatelj. Naučimo se uporabljati moč svoje telesne in življenjske energije. S tem postajamo sposobnejši, da v življenju delujemo bolj usklajeno, ker bolje razumemo svoje fizične zmožnosti, potrebe, strahove, bolečine in želje. Spoznanje svoje prave telesne narave nas mehča in nam hkrati omogoča, da smo sočutnejši in bolj razumevajoči tudi za potrebe drugih bitij.
Stakato (Staccato) je ritem izražanja in delovanja. Plešemo ga v jasno definiranih geometrijskih gibih, ki nekoliko spominjajo na borilne veščine. Ko resnično utelešamo lastnosti staccato ritma, smo aktivni, samostojni, odločni, svojo energijo znamo jasno izražati in usmerjati v začrtane cilje, da z lahkoto urejamo materialno življenje. Staccato nas uči jasnosti, osredotočenosti na sedanjost, spoštovanja svojih in tujih meja. Navezuje se tudi na otroštvo in energijo očeta, tovarištvo, prijateljstvo, komunikacijo in strastno delovanje iz srca. Uči nas povezovanja in sodelovanja z drugimi ljudmi ter ustvarjanja v skupnosti.
Kaos (Chaos) kot tretji ritem v valu se navzven kaže kot hiter divji ples s sproščenimi mišicami in mehkimi sklepi, kar daje videz plesa »gumijastih kosti«. Tekoče krožno gibanje (Flowing) in jasno linearno geometrično gibanje (Staccato) se združita v novo kvaliteto gibanja, kjer s hitrimi gibi mehčanja, sproščanja telesa in vibriranja dosežemo stanje predaje in opuščanja miselnih in čustvenih oblik. V praznini, ki nastane, racionalni um sestopi in prepusti ustvarjalni prostor intuitivnemu umu. Dosežemo ples osvobojene energije, intuitivnih vizij in kreativnega ustvarjanja. Kaos v življenju povezujemo z zmožnostmi, da znamo odpustiti, opustiti, oprostiti in razgraditi odvečne oblike, navezanosti, zagozdenosti in ujetosti; da voljno in mehko potujemo skozi spremembe, ter da smo sposobni jezditi energijo svoje nebrzdane življenjske strasti in iz nje črpati moč in navdih za avtentično ustvarjalnost.
Energija liričnega ritma (Lyrical) je zračna, lahkotna, nenavezana in prilagodljiva kot veter. Vanjo naravno vstopimo, če smo v kaosu uspeli opustiti trdoto, omejitve, navezanosti in občutke ujetosti. Gibanje v liričnem ritmu je lahkotno, osvobojeno, igrivo, spreminjajoče. Lirični ritem nas na globljih ravneh uči zrelosti in svobode, ki ju lahko dosežemo šele v odraslem življenjskem obdobju. Kaj je zrelost? Gabrielle Roth jo opredeljuje kot stabilnost in predanost v delu in ljubezni. Ne iščemo več mrzlično idealnega poklica in idealnega partnerja – izbrali smo in temu smo mehko zavezani. Ne borimo se več za svobodo, ker smo prepoznali, da ni ničesar izven nas, kar bi nas še lahko omejevalo. Osvobodili smo se spon samega sebe, sprejeli smo sebe in druge take kot smo; življenje ljubimo realno, ne navezujemo se več ne na vzpone in ne na padce. Smo del večne narave, ki se nenhno spreminja; nič ni dokončno, vse kroži, izginja in znova nastaja. Globoko v liričnem ritmu lahko dosežemo samorealizacijo osvobojenega radostnega bivanja.
Globoka tišina (Stillness) je peti in zadnji ritem v valu. V njej se spustimo v stanje predanosti, prisotnosti in čuječnosti. Gibi se umirijo, ples postaja vse bolj zbran, osredotočen in povezan z dimenzijami prostora. Misli in čustva utihnejo. Med gibi se pojavljajo trenutki mirovanja; v njih je plesalec hkrati tudi opazovalec. V plesu globoke tišine lahko občutimo fizično telo kot materialno zgoščino našega mnogo širšega energijskega bitja; kot fizično sredstvo, skozi katerega se izraža duša. V stanju globoke tišine se prebudi intuitivni način zaznavanja, dojemanja, sporazumevanja in ustvarjanja. Plesalec postaja bivanje v dihu, ki prehaja vse globlje k izvoru modrosti in sočutja.
Vadba in izobraževanje
Vadba gibanja in plesa petih ritmov lahko poteka v obliki valov (2 – 3 ure), krajših delavnic (1 - 3 dni), delavnic za poglobljeno delo (4 – 14 dni) in kontinuiranih skupin (1 leto). Razmerje med učiteljem in plesalci je poljubno - od individualnega dela učitelja z enim samim učencem, do plesa v skupinah, ki štejejo več sto udeležencev.
Metodo petih ritmov lahko poučujejo le učitelji z mednarodno licenco. Šolanje učiteljev poteka na The Moving Center School v ZDA. Vodi ga ustanoviteljica metode Gabrielle Roth s sodelavci.
Kje lahko plešem pet ritmov?
Vadba prakse petih ritmov poteka v mnogih krajih Slovenije (Ljubljana, Izola, Maribor, Novo mesto, Postojna) in Hrvaške v organizaciji društva Ples ritmov, ki združuje delo štirih učiteljev z mednarodno licenco: Johna Kellya, Silvije Tomčik-Kelly, Zdenke Sajko in Bojane Boh (http://www.plesritmova.net/, informacije info@plesritmova.net).
V Ljubljani se lahko udeležite redne tedenske vadbe v obliki valov petih ritmov vsako sredo od 19.00 do 21.30 v Osnovi šoli Mirana Jarca, Ipavčeva ulica 1, vstop skozi glavni vhod. Program vodi Bojana Boh. Valovi so odprti za vse, tako za izkušene plesalce kot za novince. Vabljeni ste vsi, ki hrepenite po plesu in svobodi izražanja, ne glede na plesne izkušnje, spol, starost, kondicijo, poklic ali status. Ples petih ritmov je meditacija v gibanju, je vračanje vase, osvobajanje notranjega plesalca in praznovanje Življenja. Dobrodošli! Informacije: petritmov_bojana@yahoo.co.uk.
Priporočena literatura in spletne povezave
Knjige Gabrielle Roth:
- Maps to Ecstasy: A Healing Journey for the Untamed Spirit (prevod v slovenščino: Gabrielle Roth: Poti do ekstaze)
- Sweat Your Prayers: Movement As Spiritual Practice
- Connections: The 5 Threads of Intuitive Wisdom
Spletne strani:
http://www.plesritmova.net/
http://www.GabrielleRoth.com
http://www.MovingCenterSchool.com
http://www.5rhythmsUK.com
Bojana Boh
[
][
]
NE ZAMUDITE
