SLOVENSKI E-FORUM
Društvo za energetsko ekonomiko in ekologijo
Dimičeva 12
1000 Ljubljana
tel/fax: - 01 436 41 44/55
e-mail: se-f@siol.net
Internet: http:/www.ljudmila.org/sef
BIOPLIN- ZELENI VIR OBNOVLJIVE
ENERGIJE
Osnove tehnologije in ekonomike ter okoljsko-sanitarnih predpisov
Torek, 18. 10. 2005
Gostlina Ankele, Podljubelj 149
10.00 Pozdrav in otvoritev delavnice
Andrej Klemenc, SE-F
10.10 Predstavitev dejavnosti IOVE
g. Božo Dukič, direktor IOVE
10.20 Osnove proizvodnje bioplina
mag. Ivan Gobec, Veterinarska fakulteta UNI-LJ
10.50 Relevantni veterinarsko-sanitarni predpisi pri rabi (so)substratov
in obratovanju bioplinarn
Andreja Brilej, dipl. sanitarni. Ing., SE-F
10.50 do 11.15 odmor za kavo
11.15 Bioplinarne in projekt RES Market Place
Aleks Likovič, dipl. ing., APE
11.30. Status kvalificiranega proizvajalca električne
energije in odkup električne energije
mag. Hinko Šolinc, Ministrstvo za gospodarstvo
12.00 Ekonomika gradnje bioplinarn v Sloveniji
Andrej Klemenc, dipl.politolog, SE-F
12.30 Kreditiranje naložb v bioplinarne s strani Eko sklada
RS - predstavnik Ekosklada
13.00 - 14.30 kosilo
14.30 Predstavitev študije o možnosti izgradnje bioplinarne
v Letencih pri Tržiču
Janez Gravs, dipli. Ing. strojništva
15.00 Izkušnje podjetja Lehner Bau pri gradnji bioplinarn -
g. Davor Džeba
15.30 Zaključek delavnice
16.30 do 17.30 Možnost ogleda bioplinarne
v Glaweggu v bližini Celovca
(250 kWe, sosubstrat:koruzna silaža)
Delavnico organiziramo v sodelovanju z:
INŠTITUTOM ZA OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE
Po vstopu v EU se je na področju pridobivanja in energetske
izrabe bioplina v Sloveniji veliko spremenilo. Ne le, da ni več ovir za uvoz
tehnologije, opreme in materiala iz držav članic EU, temveč se vse bolj povečuje
vrsta in obseg substratov za proces anaerobne digestacije. Po eni strani je
temu tako zaradi omejitev, ki jih EU uvaja pri proizvodnji hrane in posledično
preusmeritev kmetijske proizvodnje v proizvodnjo energetskih rastlin in proizvodnji
energije namenjene silaže, po drugi strani pa zaradi predpisov o ravnanju z
biološko razgradljivimi odpadki, ki npr. ne dovoljujejo več uporabe pomij za
krmljenje živali ali odlaganja določenih vrst organskih odpadkov na komunalne
deponije. V zadnjem času smo priča tudi hitremu tehnološkemu razvoju bioplinskih
naprav, ki omogočajo vse bolj učinkovito razgradnjo različnih sosubstratov v
bioplin ter pretvorbo le tega v električno in toplotno ali pogonsko energijo.
Ne le zahteve smernic EU o obveznem deležu bio-goriv v rabi pogonskih goriv
(2% v letu 2005 in 5,75% v letu 2010) in zmanjšanju odlaganja biološko razgradljivih
odpadkov, temveč v zadnjem času tudi hitro rastoče cene nafte ustvarjajo novo
nišo energetske rabe bioplina. Ob ustrezni tehnologiji izločanja CO2 in drugih
plinov iz bioplina lahko dobimo gorivo, ki je povsem enakovredno zemeljskemu
plinu, ima pa to prednost, da ne povzroča dodatnih emisij toplogrednih plinov.
Spekter (so)substratov, možnosti pridobivanja in energetske
izrabe bioplina se tako hitro širi. Vendar so s tem investitorji v bioplinarne
postavljeni tudi pred nove izzive in tveganja ter soočeni z administrativno
džunglo najrazličnejših okoljsko-sanitarno-veterinarsko-elektrotehničnih predpisov
in dovoljenj. Bioplinske naprave, ki bi uporabljale samo gnoj in gnojevko iz
živalskih farm se skoraj ne gradijo več. Kot možni (so)substrati se tako pojavljajo
snovi kmetijskega izvora (travinje, silažna koruza, poškodovano sadje), organski
odpadki iz živilsko predelovalne industrije (npr. iz predelave sadja in mleka),
določeni odpadki iz klavniške industrije ( z nekaj pomembnimi izjemami), nadalje
odpadki iz gostinskih obratov, biološko razgradljivi del komunalnih odpadkov
itd.. Za ravnanje z različnimi vrstami odpadkov veljajo različni režimi, ki
jih je v dobro ljudem in okolju potrebno strogo upoštevati, kar zahteva tudi
poostren nadzor nad ravnanjem z njimi ter ob njihovi vse bolj raznovrstni rabi
tudi okrepitev zmogljivosti nadzora. V nasprotnem primeru nas bo slej ko prej
doletela kakšna afera npr. zaradi širjenja patoloških klic preko gnojiva iz
bioplinarne, v kateri so uporabljali nedovoljene substrate ali pa določenih
substratov pred vnosom v bioplinski reaktor niso ustrezno obdelali. Ena sama
"afera" pa seveda lahko sproži verižno reakcijo nasprotovanja prebivalcev
prostorski umestitvi in izgradnji bioplinske naprave širom po naši deželi.
Vendar pristop k načrtovanju in obratovanju bioplinarne ne zahteva
premišljenosti in previdnosti zgolj zaradi varovanja okolja in zdravja ljudi.
Tudi s stališča same ekonomike izgradnje in obratovanja bioplinarne kaže biti
nadvse previden in premišljen. Bioplinarne ne smemo obravnavati kot naprave,
ki se je sposobna z manjšimi spremembami hitro prilagoditi na spremembe na trgu
(so)substratov. Prej jo velja primerjati z občutljivim želodcem, ki se na prehitre
spremembe v količini, vrsti in temperaturi hrane odzove s prebavnimi motnjami,
ki so lahko tudi dolgotrajne ali celo usodne. Zato je pred vsako odločitvijo
za gradnjo bioplinske naprave potrebno opraviti temeljito študijo izvedljivosti,
ki ne bi smela temeljiti le na preprostem izračunu vračila investicijskih stroškov
na osnovi zmanjšanja lastnih stroškov za energijo in zaslužka na osnovi zagotovljene
odkupne cene oz. premije za v javno omrežje oddano energijo. Študija mora upoštevati
tako možnosti zaslužka s predelavo odpadkov, uporabo predelanega substrata (kot
gnojiva) kot tudi na možnostih prodaje oz. koristne rabe odvečne toplotne energije.
Obvezno mora upoštevati tudi tveganja, povezana s spremembami pri pridelavi
oz. na trgu (so)substratov.
Zanesljivo lahko trdimo, da se bo opekel vsak, ki se bo lotil bioplinske naprave
po načelu "naredi si sam" in ob enostavnem kopiranju načrtov kakšne
uspešno delujoče biolinarne. Pri načrtovanju vsake posamične naprave se vedno
pojavljajo številne neznanke, na katere ni mogoče podati standardiziranih odgovorov,
temveč je potrebno upoštevati specifične okoliščine. Šele prenos primerljivih
izkušenj in rešitev lahko pomaga pri zniževanju investicijskih stroškov procesa
fermentacije in skladiščenja bioplina. Obenem je potreben tudi prenos praks
ustreznega ravnanja z različnimi živalskimi odpadki in pridobivanja podpore
javnosti.
TERMINI IN LOKACIJE OSTALIH DELAVNIC
26. 10. 2005, Hotel Jama, Postojna
9.30 prihod udeležencev
10.00 začetek delavnice
12.30-14.00 kosilo
15.30 zaključek delavnice
Delavnico organiziramo v sodelovanju z:
VITRO-Centrom za uravnotežen razvoj
8. 11. 2005, Kmečki turizem Kolar,
Logarovci , Križevci pri Ljutomeru
9.30 prihod udeležencev
10.00 začetek delavnice
13.00 -14.00 kosilo
15.00-16.00 Ogled gradnje bioplinske naprave na kmetiji Kolar
17.00 do 18.00 Možnost ogleda bioplinarne v Murrecku (420kWt, koruza, travinje,
sončnice)
15.11. 2005 Ljubljana (lokacija še ni znana)
8.30 prihod udeležencev
9.00 začetek delavnice
12.00-13.30 kosilo
15.00 zaključek delavnice
ob 16.00 - 19.00
STROKOVNO SREČANJE O POLITIKI PODPORE PROIZVODNJI BIOPLINA V SLOVENIJI
(udeležba brezplačna)
[
][
]
NE ZAMUDITE
