Napisala:
Aleksandra Saša Krumpak
POSTATI MOJSTER SAMEGA SEBE ALI TRANSFORMATIVNO CELIČNO
ZDRAVLJENJE
Transformativno celično zdravljenje ni sistem, ni tehnika. Je pot in usmerjenost, pozornost v stalno povezavo s svojo božansko iskro (ikro), s svojo Božansko naravo, v povezovanje in soustvarjanje z Bogom (Stvarnico/Stvarnikom, Vesoljem, Kozmično silo, Srcem Stvarnice/ka,…), ki se udejanja prek nas.
Na delavnici se ustvari varno in sveto energetsko polje, ki podpre vsakega udeleženca na njegovi poti preobrazbe in opuščanja vsega tistega, kar mu preprečuje biti in živeti tisto, kar resnično smo – bitja božanske luči in ljubezni.
Ko nekdo najde luč in ljubezen (prebudi svojega mojstra) ob podpori drugega mojstra, je pomembno, da razume, da je zunanji mojster samo katalizator, ki je podprl prebujenje notranjega mojstra (tistega ki je že v nas). Nekateri temu pravijo, da v bistvu ni »nič novega pod soncem«.
Tisti, ki vodi delavnico transformativnega celičnega zdravljenja, ni guru, ni duhovnik, ni »tisti, ki zdravi« ampak nekdo, ki iz prostora čiste ljubezni podpre zdravljenje vseh prisotnih tako, da nagovori božanske inteligence naravnost iz srca Stvarnice/Stvarnika, zagotovi varen in svet prostor za zdravljenje, dovoli, da se skozi njeno/njegovo telo in srce »zgodi tvoja volja«; da božanske inteligence iz srca Stvarnice delujejo skozi njeno/njegovo telo in se božanska zavest iz srca Stvarnika udejanji in prizemlji »v tu in zdaj«.
Na delavnici se pretaka zdravilna transformativna božanska vibracija skozi vse udeležence, ustvari se globoka povezava v vsakem udeležencu in med udeleženci, povezava z božansko srčiko, skozi katero pritekajo transformativne energije za zdravljenje vsakega posameznika. Vsi mi smo edinstvena bitja, ki se v vsakem trenutku nahajamo v edinstvenem prostoru, zato vibracije, energije, frekvence, ki se pretakajo skozi posameznika, so edinstvene in niso primerljive z drugimi. Vsak se na delavnici nahaja v edinstveni točki svojega življenja in preobrazbe, ki pa je v skladu z njegovo/njeno prošnjo in največjim božanskim dobrim v tistem trenutku. Vsak ima svojo edinstveno pot do preobrazbe in zdravljenja. Na delavnici vsi podpiramo drug drugega pri našem delu in smo spoštljivi do sebe in drug do drugega. Pomembno je, da smo osredotočeni na tisto kar se dogaja znotraj nas in dinamiko delavnice (in da se npr. ne pogovarjamo drug z drugim, dokler poteka proces nekoga drugega), ker se s tem energija razprši ali celo prekine.Vsi smo edinstveni in hkrati povezani s celostnim stvarstvom in se nas proces nekoga drugega na nekem nivoju vedno dotika.
Na delavnici se učimo povezovati in delati, sodelovati s svojo božansko naravo in božanskimi inteligencami direktno iz vira, ustvarjati zase ljubeč in varen prostor, prisluhniti in zaupati notranjemu glasu, notranjemu božanskemu vodstvu vsak dan, v vsaki situaciji. Zato, da je potem resnična delavnica, ki ji pravimo vsakdanje življenje (ko stopamo v različne partnerske odnose v službi in doma) izpolnjena z več ljubezni, radosti, izpolnjenosti, vedenja, zavedanja….
Alkemično zlato tega procesa je naša radost, izpolnjenost, občutek živosti, ljubezen, ustvarjanje in soustvarjanje. obilje, doseganje polnega življenjskega potenciala,….
Tisti, ki so pogosto počutili osamljene, niso nikoli več sami. Tisti, ki so se počutili tako drugačne od drugih, pogosto najdejo »svoj resničen dom«, najdejo »smisel življenja«.
Na delavnici se ustvari polje energije z veliko sposobnostjo preobrazbe, kar praktično pomeni, da ta energija prične raztapljati blokade, ki so na površju, ki so pripravljene za odhod. Božansko zavest lahko prosimo, da usmeri to zdravilno energijo na reševanje določene zdravstvene, psihične ali duševne težave. Energija deluje v to točko, vendar moramo vedeti, da so blokade luščijo kot plasti čebule in da je včasih potrebno, da se sprostijo številne blokade, preden se dokončno sprosti in raztopi korenina težave, blokade, problema.
Delavnica je kot dogodivščina
Kot vemo, je za vsako dogodivščino potreben notranji mik za iti v neznano. Povsem človeško je in razumno, da se bojimo neznanega ali da smo vsaj malce vznemirjeni, ko se odpravljamo nanjo. Vendar pa se le v dogodivščinah, ko smo izpostavljeni novemu in nepričakovanem, naučimo veliko pomembnega.
Pravijo, da pogum ne pomeni, da nas nečesa ni strah ampak, da gremo v to kljub strahu.
Telesna, duševna, duhovna zgodovinska prtljaga, ki jo nosimo, oblikuje (programira) naš pogled na svet, naše življenje, našo srečo, radost in uspešnost (pogosto ne da bi se tega zavedali). Pregrade so sestavljene iz pričakovanj, predsodkov, vnaprej ustvarjenih mnenj, ideološke okorelosti, potreb (po zdravljenju, reševanju, spreminjanju), utvar »po popolnosti«….
Znano je, da najglobji proces zdravljenja in spreminjanja poteče, ko se nihče več ne trudi zdraviti ali spreminjati. Zato je za naš proces pomembno, da ne gremo na delavnico s pričakovanji ali z vnaprej določenim mnenjem kako naj zdravljenje poteka.
Moja mama je izjavila (po prvem šoku, ko je bila prvič prisotna na delavnici transformativnega celičnega zdravljenja) in ima 85 let: »Tu se imajo vsi radi in kar je čudno, podpirajo drug drugega. Tudi plešejo in tudi jaz sem plesala. In na koncu so me vsi objeli.«
Delavnico vodi Aleksandra Saša Krumpak.
Cena 15.000 sit.
Prijave in informacije na 031 316 093 ali
aleksandra.krumpak@guest.arnes.si.
[
][
]
NE ZAMUDITE
