Vabilo na projekcijo filma 'Arica' in pogovor o nebrzdanem izkoriščanju naravnih virov
Sreda, 25. september ob 18:00 v Slovenski kinoteki, v Ljubljani
V okviru letošnjega Festivala migrantskega filma vas, v sodelovanju s Slovensko filantropijo in Slovensko kinoteko, vabimo na brezplačno projekcijo dokumentarnega filma “Arica”, ki razkriva tragično zgodbo mesta v Čilu, uničenega zaradi nebrzdanega izkoriščanja naravnih virov s strani švedske rudarske družbe Boliden.
Film, ki je požel veliko zanimanja mednarodne javnosti, osvetljuje posledice, s katerimi se prebivalci Arice soočajo že desetletja zaradi odlagališč nevarnih odpadkov. Gre za ganljivo zgodbo o okoljski krivici, ki jo prinaša neodgovorno ravnanje multinacionalnih podjetij.
Po ogledu filma bo sledil pogovor ‘Kozarec vode z arzenikom, prosim‘ Kam vodi nebrzdan ekstraktivizem?, v katerem se bomo posvetili širšim vprašanjem ekstraktivizma in izkoriščanja naravnih virov. Poseben poudarek bo na projektu rudarjenja litija v Srbiji, ki ga izvaja podjetje Rio Tinto, ter na vplivu teh dejavnosti na okolje in lokalne skupnosti.
Z nami bodo:
- Jelena Bunić, aktivistka in predstavnica srbske iniciative Marš sa Drine,
- Marko Kumer - Murč, producent, režiser, scenarist, direktor filmske produkcije Rusalka ter avtor filma o največjem energetskem projektu 'Na drugi strani plinovoda' / 'On the Other Side of the Pipe'
- Elena Lunder, strokovnjakinja za področje odgovornosti podjetij in človekovih pravic v okoljski organizaciji Focus.
Z dogodkom želimo pozoriti na nevarnosti, ki jih prinaša nebrzdana gospodarska rast, in spodbuditi razpravo o bolj pravičnih in trajnostnih praksah.
Vstop na dogodek je prost, vsi zainteresirani pa ste toplo vabljeni, da se pridružite in sodelujete v razpravi, ki bo sledila projekciji.
Novinarke in novinarje prosimo, da morebiten interes za intervju s katerim izmed gostov sporočite kar čimprej Špeli Nastav [spela@focus.si], zaradi lažje organizacije razpoložjivosti gostov.
Vljudno vabljeni!
Več informacij:
Jelena Bunić jeintersekcionalna aktivistka, ki deluje na področju podnebne in socialne pravičnosti ter feminizma, članica koletiva Marš sa Drine in lokalne sekcije Extinction Rebellion v Srbiji. 'Marš sa Drine' je kampanja proti rudarjenju litija borata in sorodnih mineralov v Srbiji. Začeli so kot mreža skupin proti rudniku družbe Rio Tinto v dolini Jadar, z glavnim namenom podpreti lokalno nasprotovanje rudniku.
Razširili so se v kolektiv državljanov, neodvisnih strokovnjakov, aktivistov ter lokalnih in nacionalnih nevladnih organizacij iz Srbije in od drugod, ki so se združili, da bi zaščitili dolino Jadar in preostalo Srbijo pred uničujočimi učinki rudarjenja na rodovitni zemlji.
Marko Kumer - Murč je producent, režiser, scenarist, direktor filmske produkcije Rusalka ter avtor dokumentarnega filma 'Na drugi strani plinovoda / On the Other Side of the Pipe'. Film se posveča največjemu energetskemu projektu - južnem plinskem koridorju, ki se razteza 3.500 kilometrov od Azerbajdžana do južne Italije.
O 'Arici'
O filmu: https://aricafilm.com/
Trailer: TUKAJ
Družba Boliden je med letoma 1984 in 1985 s podizvajalcem Promel izvozila 20.000 ton rudarskih odpadkov v pristaniško mesto Arica na severu Čila.
Promel ni predelal blata in izločil arzena, rudarski odpadki pa so bili odloženi, nepredelani in nezaščiteni.
Leta 1997 je analiza blata pokazala, da so odpadki vsebovali visoke vrednosti arzena, svinca, kadmija, živega srebra, bakra in cinka.
Leta 1998 so pri približno 3.000 ljudeh opazili val resnih bolezni, vključno z rakom, kožnimi boleznimi in nevrološkimi motnjami. Otroci so bili hudo prizadeti.
Leta 2007 je čilsko vrhovno sodišče po tem, ko je 374 prebivalcev vložilo civilno tožbo proti podjetju Promel, odredilo, da mora podjetje očistiti kontaminirano območje. Vendar je bil nad podjetjem Promel razglašen stečaj in naloga ni izpolnilo.
Leta 2009 so oblasti v Arici pripravile načrt Maestro, ki je vključeval evakuacijo 8.000 oseb in rušenje 1 880 hiš na prizadetem območju.
Leta 2013 je skupina Arica Victims KB, ki zastopa 796 čilskih državljanov, na švedskem sodišču vložila tožbo, v kateri je trdila, da je družba Boliden kršila dolžnost, da zagotovi, da družba Promel ustrezno obdela blato.
Okrožno sodišče je uporabilo čilsko zakonodajo in tožbo zavrnilo. Družba Boliden se ni soočila s pravnimi posledicami.