Arhitektura v živo: Trg republike
Trg republike (1960-1983), sprva Trg revolucije, je zasnoval Edvard Ravnikar s sodelavci ter je predstavljal novo središče političnega, kulturnega in gospodarskega življenja Slovenije. Nekakšna moderna agora, ki stoji med slovenskim parlamentom in uršulinskim samostanom, je s kompleksom upravnih, poslovnih in kulturnih javnih stavb postal novo središče mesta.
Dva upravna stolpa oz. stolpnici s trikotnim profilom sta bili postavljeni na povišani ploščadi, simbolično na severno steno rimske Emone kot nova mestna vrata med Rožnikom in Grajskim gričem. Razprava o višini obeh stolpnic je vseskozi spremljala gradnjo. Trgovska hiša Maksimarket (1971) nasproti uršulinskega samostana je prinesla sodoben utrip in je bila povezana s pokritim kletnim hodnikom in garažo.
Cankarjev dom (1976 in 1984) kot zadnja velika stavba je bil odgovor na potrebo po koncertni dvorani in dvorani, kjer naj bi potekale politične manifestacije kot tudi scenske, glasbene in dramske dejavnosti. Trg je bil okrašen s kakovostnimi javnimi spomeniki.
Ravnikar je od vsega začetka vztrajal pri doživljajskem pomenu prostora. Trg in z njim povezani odprti prostori so bili namenjeni predvsem pešcu - kot mesto v malem z mnogimi mikro ambienti, manjšimi trgi, podhodi, stopnišči, ki povezujejo stare mestne strukture z novo veliko ploščadjo. Leta 1991 je bila na trgu razglašena slovenska neodvisnost.
O kompleksnosti in večdimenzionalnosti Trga republike kot največjega (javnega) prostora, ki je na urbanistični ravni prinesel popolnoma novo merilo v mestno podobo Ljubljane, bo spregovoril arhitekt in urbanist dr. Matej Nikšič z Urbanističnega inštituta RS.
Dr. Matej Nikšič raziskovalno deluje na področjih urbane prenove, urejanja javnega prostora, participativnega urbanizma, doživljajskih dimenzij prostora in detajlnega urbanističnega načrtovanja. Sodeluje v domačih in mednarodnih temeljnih in aplikativnih raziskovalnih projektih.
Na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani predava v okviru diplomskega in magisterskega študija urbanizma, sodeluje pri izvajanju mednarodnega študijskega programa urbanizma univerz Ecole d’Urbanisme de Paris, HafenCity Universität Hamburg, Malmö högskola in Politecnico di Milano.
Število slušateljev je omejeno. Prijave zbiramo na: izobrazevanje@mao.si
NE ZAMUDITE
