Pogovori, Kockamodrosti.si
Vabimo vas na pogovore v živo, ki bodo vsak ponedeljek od 17.30 do 19.30. Teme pogovorov so vzete iz vsakdanjega življenja, povabimo tudi goste, ne manjka humorja. Gre za družabno srečanje, katerega bistvo je živ stik med ljudmi, ko neznanci lahko postanejo znanci in prijatelji.
Pogovori potekajo v okviru projekta Kocka modrosti. Več informacij je na www.kockamodrosti.si v rubriki Pogovori v živo in tudi v članku na DELO.si "Ljudem manjka domačnosti in otroškega duha".
Uvodno izhodišče za pogovore temelji na izbranem - vsakič drugem - utrinku, odlomku ali zgodbi. V drugem delu dogodek sledi izbranemu metu kocke modrosti.
V nadaljevanju je nekaj primerov uvodnih izhodišče s pogovorov v preteklih tednih.
Izhodišče za pogovore 22. 8. 2016
Danes zjutraj mi je pater John razlagal, da ptič deževnik zavaja tako, da hlini ranjenost, da bi odvrnil pozornost od jajc, ki jih nese kar na pesku. Čudovito. Kakšno orožje! Kolikokrat sem iskal usmiljenja za nestvaren problem, da bi odvrnil pozornost ljudi od tega, česar jim ne bi rad pokazal.
Včasih se mi zdi, da ima vsaka ptica enega mojih obrambnih mehanizmov. Ameriški škorec leže jajca v gnezdu kake druge ptice, da mu ni treba valiti, baltimorski kobilar oponaša glasove nevarnejših ptic, da bi odgnal sovražnike, in neka vrsta kosa ti tako vrešči nad glavo, da od njegovega vreščanja postaneš truden in se kmalu umakneš iz njegovega področja. Ni trajalo dolgo, da sem spoznal, da tudi jaz počnem vse to ali pa še več, da bi se zaščitil ali dosegel, kar želim.
Vir: Pozitivke.net
Izhodišče za pogovore 8. 8. 2016
Dve prijateljici sta se pogovarjali, ko je naenkrat ena potarnala: "Veš, zdi se mi, da ta fant, s katerim sva skupaj že dlje časa, ni pravi zame. Ampak ne morem in ne morem se prepričati, da bi ga zapustila. Tako dolgo sva že skupaj, imava celo goro spominov, sploh si ne predstavljam življenja brez njega. Rada ga imam."
Prijateljica ji je odgovorila: "Se mi je zdelo, da nekaj ne deluje v vajinem odnosu kot bi moralo. To sem opazila že nekaj časa nazaj. Verjamem pa, da je končati odnos zelo težko. Poglej pa z druge plati: če imaš tega fanta, ki ni pravi zate, tako rada, kako boš imela rada šele tistega, ki bo pravi zate!"
Franz Kafka je pripovedoval čudovito zgodbo o deklici, ki jo je nekega dne srečal v parku. Milo je jokala, ker je zgubila punčko, ki jo je prinesla s sabo. Kafka se je pogovoril z njo in postalo mu je jasno, da ne bo mogel najti igrače. Izvlekel je kos lista iz žepa in rekel deklici, da je punčka pustila sporočilo, preden je odšla. Prebral ji ga je:
"Najine majhne sobe ne prenesem več. Rada bi šla ven in si ogledala svet. Oglasila se ti bom, pošiljala ti bom sporočila in morda se bom nekega dne celo vrnila. Morda bom videti nekoliko drugačna, a to bo zato, ker se bom malo spremenila."
Deklica je prenehala jokati. Kafka jo je občasno srečeval na sprehodu v parku. Vedno ji je prebral sporočilo izgubljene prijateljice. Tedaj je že hiral zaradi tuberkuloze. Bil je mlad moški, a vedel je, da so mu dnevi šteti. Ko jo je zadnjič srečal v parku, je stežka dihal. Prinesel ji je drugo punčko.
Deklica ga je vprašala, kaj je prinesel, Kafka pa je odvrnil:
"Mislim, da se je malo spremenila, ali ne?"
"Ali je to Brigita?" je vprašala deklica.
Kafka je pokimal in rekel:
"Prišla je obenem s tem sporočilom. "
V sporočilu je pisalo:
"Prišla sem domov, da bi spet živela s tabo. V svetu je lepo, a doma je najlepše."
Nato ji je dal punčko, ki je imela v roki zvito sporočilce.
Deklica ni nikoli več videla Kafke, igrača pa je ostala njena najdragocenejša prijateljica. Ko je odrasla, je prebrala zvito sporočilce v punčkini roki:
"Vse, kar ljubiš, bo odšlo in se nato vrnilo, da bi te ljubilo drugače."
Izhodišče za pogovore 1. 8. 2016
Uslišana molitev
Prosil sem Boga, da mi odvzame ošabnost.
Bog pa je rekel: "Ne." Dejal je, da to ni njegova naloga, ampak da jo moram odložiti sam.
Prosil sem Boga, naj ozdravi mojega pohabljenega otroka.
Bog pa je rekel: "Ne." Dejal je, da je njegov duh zdrav, telo pa je samo nekaj minljivega.
Prosil sem Boga, naj mi da potrpežljivosti.
Bog pa je rekel: "Ne." Dejal je, da je potrpežljivost sad trpljenja. Ni podarjena, temveč si jo je treba pridobiti.
Prosil sem Boga, naj mi da srečo.
Bog pa je rekel: "Ne." Dejal je, da mi On daje svoj blagoslov, sreča pa je moja naloga.
Prosil sem Boga, naj mi prihrani bolečino.
Bog pa je rekel: "Ne." Dejal je, da nas trpljenje rešuje posvetnih skrbi in nas bliža Njemu.
Prosil sem Boga, naj mojega duha spodbuja k rasti.
Bog pa je rekel: "Ne." Dejal je, da moram rasti sam, On bo le obrezal veje, da bom bolje obrodil.
Prosil sem Boga, naj mi pomaga ljubiti druge, kakor On ljubi mene.
In Bog je rekel: "Ah, končno ti postaja jasno!"
Prosil sem za moč ...
In Bog mi je dal težave, da me utrdijo.
Prosil sem za modrost ...
In Bog mi je dal probleme, da jih rešim.
Prosil sem za pogum ...
In Bog mi je dal nevarnost, da jo premagam.
Prosil sem za ljubezen ...
In Bog mi je dal ljudi v stiski, da jim pomagam.
Prosil sem za usluge ...
In Bog mi je dal priložnosti.
Nisem dobil nič od tega, kar sem hotel ...
Dobil pa sem vse, kar sem potreboval.
Moja molitev je bila uslišana.
(Povzeto iz knjige Bruno Ferrero, Najlepši nasmeh.)
Izhodišče za pogovore 25. 7. 2016
V prejšnjem stoletju je neki turist iz Amerike precej plačal, da je obiskal znanega poljskega rabina. Presenečen je bil, ko je videl, da je rabinova hiša samo preprosta soba, polna knjig, z mizo in stolom. "Učitelj," ga je vprašal turist, "kje pa je tvoje pohištvo?" "In kje je tvoje?" mu je odgovoril rabin. "Moje?" je zmedeno vprašal Američan. "Jaz sem vendar tukaj samo na obisku. Na potovanju sem…" In rabin je odvrnil: "Jaz tudi."
Izhodišče za pogovore 18. 7. 2016
Živel je bogat človek, ki je rad delal dobro. Nekega dne je opazil, v kakšni revščini živi ubog tesar. Bogataš ga je poklical k sebi in mu zaupal gradnjo imenitne hiše. Rekel mu je, naj uporablja najboljše gradivo in povabi k delu najboljše mojstre. Sam odhaja na potovanje in upa, da bo hiša končana, ko se vrne.
Tesar je skoparil pri gradivu, delo zaupal nemarnim delavcem, ki jih je slabo plačeval, njihove napake pa je prekrival z oblogami in barvami.
Ko se je bogati mož vrnil, mu je tesar prinesel ključ od nove hiše. Bogataš pa mu je ključe vrnil in dejal:
"To hišo sem dal zgraditi zate. Poklanjam jo tebi in tvoji družini."
V prihodnjih letih je tesar močno obžaloval, ker je goljufal samega sebe.
"Ko bi bil vedel," si je govoril,"da hišo gradim zase!"
Izhodišče za pogovore 11. 7. 2016
Naj vam življenje ne polzi iz rok. Nesmiselno se je potem v pozni starosti zavedati tega, kar je bilo zamujeno, ker ste stvari nenehno nadzorovali, da ne bi bili prizadeti, saj potem boli. Ljudje smo zmotljivi, zato prizadenemo in smo ranjeni. Toda to je življenje in bolje je, da boli, kakor da ga nenehno nadzorujemo. Če smo pazniki svojega življenja, živimo v strogi disciplini, obvladanosti in med samimi dolžnostmi. Taki ljudje so zmeraj prvi v vsem, na njih se da zanesti, hkrati pa te lastnosti popolnoma zadušijo življenje v njih. Človek se ni več sposoben sprostiti, izgubil je "joie de vivre", veselje do življenja, kamor koli gre, ima s seboj termometer, termovko, dežni plašč in padalo. Od daleč gleda, kako se drugi vrtijo na vrtiljaku, in ne zna nabirati marjetic, ne zna plesati.
Varja Kališnik, polet.si
NE ZAMUDITE
