Vera in razum
Razprava o razmerju
Če se ozremo po intelektualni zgodovini, hitro naletimo na eno njenih pomembnejših dilem, ki se razkriva v razmerju med vero in razumom. Razmerje, ki je hkrati eden osnovnih problemov epistemologije, se kot gosta, malo odkrivajoča meglica, vleče skozi različne prakse človekovega delovanja. K tej večni debati, bi z vprašanji o mestu vere in razuma v današnjem svetu, o veri v dobi znanosti, o tem ali je vera v razum tudi samo vera, želeli svoje dodati tudi v Mariboru.
S tem namenom vas v petek 19.10.2007 ob 20. uri vabimo v Galerijo MEDIA NOX v Židovski ulici 12 v Mariboru.
Gostje razprave:
Dr. Bojan Borstner
Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študiral filozofijo in sociologijo. Tam je tudi magistriral na temo »Filozofija med logiko in zgodovino«, ter doktoriral z disertacijo »Možnosti realizma v filozofiji znanosti«. Je redni profesor za filozofijo in metodologijo znanosti na Filozofski fakulteti v Mariboru. V letih 1992 in 1994 je bil predsednik Slovenskega filozofskega društva. Je avtor številnih knjig in strokovnih študij. Področja njegovega dela so predvsem ontologija, filozofija znanosti in zgodovina filozofije.
Dr. Edvard Kovač
Po študiju filozofije in teologije v Ljubljani je doktoriral v Parizu. V Toulousu je profesor filozofije na Filozofski fakulteti Katoliške univerze. Kot predavatelj sodeluje na univerzi v Bordeauxu in na mednarodnih simpozijih v Strasbourgu in v Parizu. Je avtor knjig »Nietzschejeva tragičnost«, »Slovenska nacionalna zavest«, »Modrost o ljubezni« in »Oddaljena bližina«. Najbolj ga zanimajo vprašanja o etiki, pojmovanja človeka in sodobni problemi, saj je strokovnjak za filozofsko antropologijo in sodobno filozofijo, na mednarodnih kongresih pa prispeva tudi analize o postmoderni družbi.
Dr. Robert Petkovšek
Po končani gimnaziji Ivana Cankarja v Ljubljani se je vpisal na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, kjer je doštudiral klasično grščino, sociologijo kulture in filozofijo. Vzporedno je študiral teologijo in vstopil v Misijonsko družbo. Doktorat iz filozofije je naredil na Katoliškem inštitutu v Parizu. Je docent za filozofijo in prodekan na Teološki fakulteti, član Slovenskega filozofskega društva in sekcije Generatio Europaea Evropske akademije znanosti in umetnosti s sedežem v Salzburgu. V francoščini je izdal knjigo »Le statut existential du platonisme«, v nemščini pa »Heidegger-Index«.
Dr. Marko Uršič
Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je leta 1975 diplomiral iz filozofije in psihologije. Najprej je služboval kot gimnazijski profesor, pozneje tudi kot novinar in knjižni urednik. Obenem je nadaljeval študij logike pri prof. Franetu Jermanu, magistriral je leta 1984 (Aristotelova modalna logika), doktoriral pa leta 1990 (Implikacija in deduktivna nujnost). Po doktoratu se je izpopolnjeval pri prof. Paulu Weingartnerju v Salzburgu (logika relevance). Od leta 1992 je zaposlen kot univerzitetni učitelj na Filozofski fakulteti v Ljubljani, od 2003 kot redni profesor. Največ se ukvarja s filozofsko logiko, filozofijo prostora in časa, kozmologijo, metafiziko, filozofijo religije, primerjalno religiologijo in teorijo simbolov. Piše tudi literarna besedila in filozofsko prozo.
Tomaž Strgar
Po končanem študiju računalništva se je nekaj let samostojno ukvarjal s filozofijo, psihologijo, religiologijo in sorodnimi področji. Nato se je vpisal na podiplomski študij filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer trenutno piše doktorsko disertacijo z naslovom »Umetnost mišljenja: pojem mišljenja v odnosu na možnosti umetne inteligence«.
Vljudno vabljeni!
Dodatne informacije:
www.zofijini.net
NE ZAMUDITE
