After Lulea Summer Biennial 2003
Galerija MORS
Kardeljeva ploščad 25
27. 5. 2004 do 17. 6. 2004
Art Made in Slovenija je projekt, ki je bil najprej ustvarjen za modni
časopis pod naslovom Art & Fashion in je bil nato objavljen v Playboyu.
Po razstavi v največji in najbolj obiskani slovenski galeriji vseh časov - v
Hipermarketu Mercator, kjer si je pravljične portrete znanih Slovencev v naravni
velikosti ogledalo 120.000 posameznikov, se je razstava s slikami manjšega formata
preselila na sever Švedske, v Lulea. Na tamkajšnjem mednarodnem likovnem
bienalu je projekt doživel izjemno medijsko promocijo. Posnet je bil film in
izšla je knjiga, v kateri so zastopani vsi umetniki bienala. MORS je za galerijo
Kerubin in TV Papriko novi gostitelj te velike instalacije. Uživajte.
BIVANJE - MODA - UMETNOST
Miranda Rumina že od vsega začetka želi ustvarjalno posegati v svet okoli sebe,
ga spreminjati po lastni podobi in vnesti vanj enkratne vizije svojih notranjih,
često intuitivnih spoznanj. V razumevanju umetnosti se navezuje ne le na popart,
ki je to vzvišeno dejavnost človekovega uma in čustev znal smiselno preplesti
z dogodki vsakdanje stvarnosti, marveč še mnogo dlje nazaj v davnino, ko je
bila umetnost še organsko povezana z življenjem. Mirandnine stvaritve imajo
zmeraj določeno vlogo, umetnost je zanjo podoba, v kateri se manifestira očem
velikokat neviden svet onkraj predmetne realnosti. Pri tem ni pomembno, ali
so oblike, barve in materiali v katerih se le-ta vizualizira, namenjene skrivnostnemu
obredju, obveščanju javnosti, celo zabavi ali uporabnim predmetom, kakršna so
oblačila. Da o modi, tem fenomenu, ki ga po krivici zapostavljamo in mu odrekamo
pomemben delež v podobi kulture sleherne družbe, niti ne izgubljamo besed. Že
v najstarejših obdobjih človekove zgodovine je skrb za posameznikov izgled daleč
presegla zgolj potrebo po tem, da oblačilo zaščiti pred vročino in mrazom. Celotna
oprava je v vseh civilacijah odražala niz vlog in položajev, namenov ter predvsem
osebnostno noto, ki jo je določen posameznik posedoval. Zmeraj navdahnjena z
brezmejno domišljijo umetnikov je moda ustvarila enkratno galerijo oblačilne
kulture, ki nam danes utegne povedati mnogo več o vrednotah nekih minulih prostorov
in časov kakor marsikateri drugi ohranjeni artefakti.
GOZDNA VILA, TANJA RIBIČ
Tudi to, da so se oblikovalci oblačil, pričesk in ličenja zgledovali po likih,
kakršne so v slike in skulpture priklicali umetniki, že zdavanj ni več skrivnost,
zato navdušenje popartistov nad množično kulturo in prisvajanjem le-te za svoj
umetniški motiv, ni nič nenavadnega. In Mirandin projekt, da osebe iz slovenskega
javnega življenja odene v podobe svojih umetniških svetov, je domiseln poskus
vnovičnega povezovanja na videz morda nepomebnih drobcev iz vsakdanjega življenja
z bogato in mnogovrstno kulturno izkušnjo našega univerzalnega bivanjskega prostora
na začetku tretjega tisočletja. S pomočjo računalnika je v dragocena in vsekakor
simbolična oblačila oblekla izbrane umetnike, športnike, celo zdravnike tako,
da jim je določila vlogo, ki jo po njenem izžarevajo, našla je nekakšne skrite
notranje jaze, navdihe zanje pa je poiskala med svojimi slikami in objekti,
v svetu pravljičnih in eteričnih bitij. Povezala jih ni samo z vilinskimi in
božanskimi silami naših paralelnih svetov, marveč tudi z odgovarjajočimi barvami,
kozmičnimi elementi ter atributi, ki so uglašeni z univerzalno mitologijo, zato
često privezemajo že kar arhetipe kot, denimo, meč nadangela Mihaela, lotos,
iz katerega se rojevajo bogovi, značilna paleta, ki določa slikarja...
Judita Krivec Dragan
NE ZAMUDITE
