Na Filozofski fakulteti je potekal znanstveno-strokovni posvet Lokalni, regionalni in globalni viri onesnaženja zraka: meritve spremljanje in usmerjanje politik. Posvet se je odvijal ob 100-letnici Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v soorganizaciji Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, društva CIPRA in društva Focus.

Organizatorji posveta smo ob tej priložnosti oblikovali tudi poziv lokalnim in nacionalnim odloèevalcem, ki so se mu pridružile tudi priznane slovenske raziskovalne institucije in nevladne organizacije. Skupaj klièemo k bolj ambicioznim ukrepom na podroèju onesnaženosti zraka v Sloveniji.

Na posvetu so svoje strokovne ugotovitve in izkušnje predstavili številni tuji in domaèi strokovnjaki, kot so dr. Alfred Wiedensholer iz TROPOS inštituta iz Leipziga (Nemèija), dr. Griša Moènik z Inštituta Jožef Stefan, dr. Irena Ježek in dr. Asta Gregoriè iz podjetja Aerosol ter Nataša Jazbinšek Seršen z Oddelka za varstvo okolje Mestne obèine Ljubljana.

Govorci so se osredotoèali na dva kljuèna vira onesnaženja zraka v Sloveniji - individualna kurišèa in promet. O slednjem je spregovoril Tomaž Gorenc iz Inštituta za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj in povedal: »Cestni promet je velik vir emisij, ki vplivajo na kakovost zraka. Konec leta 2017 je 51 % registriranih osebnih avtomobilov vozilo na bencin, 47 % pa na dizelsko gorivo.

Poraba dizelskega goriva se je od leta 2005 poveèala za 77 %. To je pomemben podatek, saj dizelska vozila izpustijo veè dušikovih oksidov (NOx) in delcev (PM2.5) na prevožen kilometer kot bencinska vozila. Z vidika okolja in zdravja dizelska vozila zelo problematièna, še posebej èe upoštevamo, da veliko starejših vozil (pred standardom EURO 6) ne dosega predpisanih kriterijev ter da se njihove karakteristike z leti slabšajo.

Stroški onesnaženosti zraka iz prometa v državah EU so bili leta 2016 ocenjeni med 67 in 80 milijard evrov. Kar 78 % teh stroškov pa je povezanih z zdravjem. Slovenija lahko s celovitimi ukrepi trajnostne mobilnosti do leta 2030 privarèuje do 82 milijonov evrov."

Pri individualnih kurišèih je dr. Griša Moènik z Inštituta "Jožef Stefan" izpostavil, da imajo lahko negativen vpliv tako na podnebje kot tudi na kakovost zraka. »Ogrevanje individualnih hiš na les naj bi bilo podnebno nevtralno. Na žalost izpusti peèi na les iz individualnih kurišè moèno onesnažujejo zunanji in notranji zrak - so najpomembnejši vir onesnaženja zraka v Sloveniji.

Hkrati so emisije delcev, ki absorbirajo svetlobo tako visoke - predvsem èrnega ogljika, da je pod vprašaj postavljena podnebna nevtralnost teh izpustov. Pri zgorevanju lesa je problematièna uèinkovitost, saj lahko les uporabimo kot "èisto" gorivo, samo naprave morajo biti vzdrževane, izpusti pa filtrirani. To v individualnih kurišèih dosežemo izjemoma, s centralizacijo in uporabo lesa v sistemih daljinskega ogrevanja pa je to lahko dosegljiv cilj,« je povedal.

Podobno razmišlja tudi dr. Matej Ogrin iz društva CIPRA, ki je pojasnil: »Naslanjati se na les kot osnovni vir ogrevanja, ni inovacija. Da les gori, so vedeli že stari Slovani. Èesar pa naši predniki niso vedeli, je dejstvo, da najbolj greje les, ki je v obliki toplotno izolativne snovi vgrajen v stavbe. V tem primeru nas kubièni meter lesa greje preko 30 let, v konvencionalni hiši nas greje 2 tedna.

V z gozdom pokriti Sloveniji je les lahko vir toplote, a le v toplotno uèinkovitih stavbah in v energetsko uèinkovitih kotlih s popolnim izgorevanjem, za kurjavo pa naj se uporablja les, ki druge gospodarske vrednosti nima.«

Ob dogodku smo organizatorji posveta oblikovali tudi poziv k ukrepanju na podroèju onesnaženega zraka v Sloveniji, ki bo poslano vsem relevantnim ministrstvom in obèinam. V njem pozivamo lokalne in nacionalne odloèevalce k ukrepanju na podroèju onesnaženega zraka. Poleg organizatorjev posveta so med drugim poziv podpisali tudi Inštitut ''Jožef Stefan'', Inštitut za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj (IMZTR), Katedra za javno zdravje UL MF, Mreža Plan B za Slovenijo in ZRC SAZU.

Ukrepi, h katerim pozivamo, vkljuèujejo spremljanje in redno obvešèanje lokalnega prebivalstva o stanju zraka v lokalnem okolju, sprejemanje preventivnih ukrepe zmanjševanja vzrokov onesnaženja zraka, kot so zmanjševanje izpustov in števila individualnih kurišè ter ukrepi trajnostne mobilnosti in ustvarjanje spodbudnega sistemskega okolja za progresivne ukrepe na podroèjih, ki najveè prispevajo k onesnaženju zraka. Veè si lahko preberete v pozivu.