Pravi namen nima nobenih časovnih omejitev, nobenega roka.
Doseči nekaj v petdesetih letih ali v petnajstih minutah sploh ni pomembno, oboje namreč nosi v ozadju prav isti namen. Namen obstaja izven časa, prostora in materialnih stvari.
Ali lahko občutite resničen namen v svojem življenju? Ta ni v nobenem hitenju in ga ne more izbrisati popolnoma nič.
Namen nikoli ne ugaša, temveč se premika skupaj z vami, ne glede na to, kam greste in kaj počnete. Namen nima nobene potrebe po kompromisu in v vsaki situaciji najde svojo pot.
Če živite iz svojega resničnega namena, potem živite izven časa. Če čutite strah ali obup, potem kopljite še globlje, saj se še niste popolnoma povezali in uskladili s svojim pravim namenom.
Namen je ta trenutek in je večen. Živite torej s svojim resničnim namenom in pustite za sabo prav vse omejitve.
prevod: Andreja Cepuš
http://greatday.com/ |
Živeti z namenom
Prispeval/a: titanic dne ponedeljek, 26. november 2007 @ 09:05 CET
Namen življenja, da se kaj naučiš iz napak, ki jih delaš, da premaguješ ovire, ki ti ne predstavljajo življenjsko pomembne probleme in trpljenja, da sprejmeš sebe in situacije, na katere ne moreš vplivati in ljubiš ter sprejemaš ljubezen od vseh, ki ti jo izkazujejo in od vsega, ki te obdaja. Videti drobne majhne lepote, čudeže narave, ki se odpirajo pred tvojimi očmi brez pogojev, ki bi bili koristoljubni in egoistični. Videti, dojeti, sprejeti in enostavno živeti. Smisel življenja je življenje samo, da se ga oplemeniti z namenom, ki nam je položeno v srce že ob rojstvu samem.
Govorili so nam drugače: za vse se je treba potruditi, treba je trdo delati, da preživiš, treba se je žrtvovati za... za drugega, življenje je trpljenje...
Kaj vse so nam govorili, to kar so oni slišali od svojih staršev, to kar so imeli za svoje vrednote, to, kar je bilo družbeno sprejemljivo, koristno in zaželjeno.
Danes se lahko posameznik vpraša: je res to najboljše, kar so mislili, da je najboljše že naši starši, stari starši, politiki, diplomati, profesorji, menedžerji, psihologi, teologi,...
Vsak najde v srcu tisti pravi odgovor: kaj je namen njegovega življenja. Že sama naravnanost do življenja, do situacij in bližnjih ter ostalih ljudi pomeni, kako živi človek s svojim namenom, ki ga je prepoznal v sebi. Ne verjamem človeku, ki pravi, da me ima rad, sebi pa škoduje in nezdravo živi. Niti ne zaupam tistemu, ki mi govori, da je zvest le meni, pa mi pripoveduje o svojem odnosu, do drugih, kako se norčuje, kako jih zlorablja, jih obsoja ali celo namerno škoduje v svojo korist. Tak človek ima trenutna dvojna merila, neiskrenost in nepredvidljivost mu nista tuja.
Toliko, kolikor ljubi človek sebe, bo znal ljubiti bližnjega, partnerja, svojega otroka ali popolnega tujca. Drugače ne more biti. Tak odnos, ki ga ima do partnerja, ga bo imel tudi do dela in do vsega, ki se loti.
Naravnanost na dobro, na ljubezen se vidi pri človeku pri vseh odnosih tako pri delu, kot pri zabavi. Če pa ima v srcu nekdo strah, nezaupanje ali dela stvari z namenom, da bodo le opravljene ne glede kako kvalitetno, se vidi in občuti pri vseh njegovih delih in naravnanostih. Ne potrudi se dovolj ne za odnos, ne za delo, ki ga opravlja v smislu, da vloži »tukaj in zdaj« z vso svojo pozornostjo in ljubeznijo. Takrat ni potrebno misliti na trud, napor in čas, ker je vse lažje in bolje narejeno.
lp Melita