Kaj je huje: imeti premalo podatkov o vesolju, življenju in sploh vsem, od katerih je veèina napaènih, ali imeti preveè podatkov o vesolju, življenju in sploh vsem, od katerih je veèina napaènih?

Kjer je podatkov premalo, vladata omejenost in neumnost. Razpoke med podatki je èloveško z neèim zapolniti, in to nekaj je v odsotnosti razumevanja skoraj zagotovo neumno. Ni važno, ali so podatki resnièni, pravilni in koristni; važno je, da jih ljudje (prostovoljno ali pod prisilo) sprejmejo.

Kdor takšne podatke dožene, si jih izmisli ali jih izve od drugih, ima moè in vpliv. Podatki se nalagajo drug na drugega; resnièni, pravilni in koristni na lažne, napaène in škodljive in obratno. Po nekaj rodovih 'poznavalci' sedijo na mešanem kupu (ne)znanja, tako velikem, da ne sme propasti. A kup raste, in neumnosti v njem rastejo hitreje kot modrosti. Kmalu se priènejo krhati in sesedati. Nazadnje se sesujejo vase in pokopljejo tudi modrosti, ki so zrastle med njimi. Družbe je konec; iz njenega prahu poèasi zraste nova z lastnimi modrostmi in neumnostmi.

Tovrstno pomanjkanje podatkov je znaèilno za vse civilizacije, razen za zadnjo. »Civilizacija« je imeniten naziv za družbe, ki so tako razslojene, da poglavarji in podaniki skoraj nikoli ne pridejo skupaj. Poglavarji imajo podatke, podaniki ubogajo. Poglavarji imajo puške, podaniki kopljejo.

V zaenkrat zadnji civilizaciji je podatkov preveè. Kjer je podatkov preveè, vladata zmeda in neumnost. G. Mazzini je v svoji kolumni vse to èudovito obdelal, tako da meni ni treba.

Natresel je ravno dovolj podatkov, da me je vzpodbudil k razmišljanju in pisanju tega, kar zdaj berete. Z njim se strinjam in se ne strinjam. Zame sta slabi obe obliki civilizacije – s premalo in s preveè podatkov. Obe zagotavljata razcvet neumnih podatkov, ki civilizacijo na koncu pokopljejo.

Glavni grobar civilizacij sicer ni bedasta obdelava podatkov, ampak družbena razslojenost. Vendar to dvoje ne more drugo brez drugega. Družbeno razslojenost je treba neprestano zagovarjati, upravièevati in braniti. Vsi podatki in ukrepi, ki služijo temu namenu, so neumnost.

Druga brez druge prav tako ne moreta modrost in neumnost. Na debelih plasteh ene in druge temeljijo celo necivilizirane družbe. To so tiste, kjer poglavarji in podaniki živijo skupaj ter si delijo radosti in bridkosti. Neumnosti in modrosti se pri njih nalagajo bolj poèasi, se bolj redko sesuvajo in so zato bolj starodavne. A neciviliziranci v skladu z izroèili prav tako muèijo, pohabljajo, pobijajo in žrtvujejo sebe, druge ljudi in druga bitja. Modrost v teh in podobnih primerih skrbi predvsem za to, da se neumnosti izvajajo bolj uèinkovito in dajejo boljši vtis. Modrost v službi neumnosti je pogosta stalnica èloveških družb …

A neciviliziranih družb je vedno manj, kajti vnos civiliziranih podatkov jih že tisoèletja pospešeno razslojuje, torej civilizira. Podatki, primerni za to opravilo, so ponavadi verski nauki, ki opravièujejo njihovo razseljevanje in zasužnjevanje ter unièevanje narave, kjer so živeli. Kadar je odpor premoèan, pa svoje dodajo obljube, da bo bogastvo poglavarjev obogatilo tudi podanike. Same neumnosti torej, ki jih ti necivilizirani bedaki v pomanjkanju boljših podatkov jedo civiliziranim bedakom iz roke …

A tudi brez nasilja se neumnosti primejo hitreje, lažje in obilneje kot modrosti. Dokaz za to je internet. G. Mazzini v svoji tozadevni kolumni ljubezen do neumnosti pripisuje predvsem Slovencem, a po mojem so je v podobni meri deležni pripadniki vseh ljudstev. Razlika je zgolj v tem, katere modrosti kje zavraèajo in katere neumnosti sprejemajo, ne pa tudi v kolièini enih in drugih.

Zakaj je tako? Ne, ker bi imeli ljudje na voljo premalo ali preveè pravih podatkov. Tudi ne zato, ker se ne bi mogli nauèiti loèevanja med enimi in drugimi. Tako je zgolj zato, ker se skoraj vsi ljudje pri polni zavesti odloèijo, da bodo glede veèine reèi ostali brezupno neumni.

In kaj preostane pametnim oziroma upno neumnim? Da se s tem sprijaznimo, tako kot smo se s težnostjo, s plinastostjo zraka in z letnimi èasi. Le v tem primeru lahko med neumnimi živimo kolikor toliko znosno. Preživetvenih postopkov pa je veè. Tisti z najbolj trdo kožo ljudske neumnosti ne le sprejemajo, ampak jih tudi sami izvajajo. Za nagrado so polno vkljuèeni v družbo. Veèina nas sprejme del neumnosti, ki se nam zdi najmanj odvraten, in se družimo predvsem s podobno misleèimi, torej podobno pametno-neumnimi, kot smo sami. Nekateri pa postanejo gospodarji podatkov – jih išèejo, obdelujejo, razvršèajo, hranijo, jih prilagajajo, spreminjajo, si jih izmišljujejo … – in se s pametnim 'obvešèanjem' ljudstva prerinejo med gospodarje sveta.

Ti zadnji veljajo za najpametnejše. To je še ena neumnost, ki je tako splošno sprejeta kot obstoj nadnaravnih bitij. Na svetu namreè ni bilo, ni in ne bo veèje neumnosti od gorja, ki ga šefi, kralji, gospodarji … povzroèajo vsemu živemu, vkljuèno s sabo, samo da bi ostali šefi, kralji in gospodarji.

Gregor Hrovatin

Vir: za-misli.si