|  Film se začne z napisom, da pripoveduje o zdravniku in doktorju biokemije, ki je odkril postopek za gensko zdravljenje večine vrst raka pri človeku. Zapis povedanega in zapisanega v filmu je na voljo na spletnici www.burzynskimovie.com in v izvirniku obsega več kot 30 tipkanih strani, zato sem na prošnjo prijateljice naredil povzetek, kot sledi v nadaljevanju. Upam, da je povzetek dovolj natančen in prepričljiv! M. F.
Filmski del se začne s pričevanjem policijskega narednika R. Schiffa, ki odboru in zbranemu občinstvu pripoveduje, kako škodljiva sta bila kemoterapija in rentgensko obsevanje za njegovo hči, kako jo je potem dr. Burzynski s svojo terapijo rešil možganskega raka, a je pozneje deklica umrla zaradi zgnitja (nekroze) živčevja, ki ga je bilo povzročilo obsevanje; na koncu je Schiff izjavil še, da javne zdravstvene ustanove namerno zavajajo ljudi in jih odvračajo od zdravljenja pri dr. Burzynskemu.
(v nadaljevanju je dr. Burzynski skrajšano imenovan dr. B)
Dr. Julian Whitaker je že konec 1980-ih zasledil, da sta Teksaška zdravniška zbornica in Food and drug administration (Zvezna uprava za zdravila in hrano, v nadaljevanju skrajšano FDA) skušali onemogočiti dr. B.
Dr. Whitaker je menil, da je dr. B uspel iznajti zdravilo za raka, ki ga je bilo človeštvo iskalo že zelo dolgo, zato ga je obiskal in na sedmih zdravniško dokumentiranih ozdravitvah raka uvidel, da je dr. B res iznašel sredstvo in postopek za uspešno zdravljenje raka. Dr. B je iznašel peptidne aminokisline, imenovane antineoplastiki oz. protinovotvorbeniki.
Dr. B deluje v Staffordu, ameriška zvezna država Texas, kjer v svojem raziskovalnem zavodu (Burzynski research institute) proizvaja protinovotvorbna sredstva – antineoplastike – ki uničujejo rakave gene in obenem obnavlja ter krepi človekovo naravno odpornost, da se telo uspešno spopada z rakavo novotvorbo.
Po oceni zdravniške srenje je najhujša vrsta raka možganski rak, zato se je dr. Burzynski posvčal predvsem zdravljenju tovrstnega raka; da je bilo njegovo zdravljenje uspešno, dokazujejo ozdravljeni pričevalci, recimo Jodi Fenton (rojena Gold; leta 2000 si je ozdravila 2,2 cm velik možgansko novotvorbo, lat. anaplastični astrocitom 3. stopnje, ki je bil medicinsko ocenjen kot prevelik za operativno odstranitev) in druge dokazane in klinično dokumentirane ozdravitve raka.
Da je takih ozdravitev po postopku dr. B več in so uspešnejše kot veljavne medicinsko predpisane terapije za raka, izhaja iz poročil o klinično nadziranih zdravljenih raka 2005 in 2008; narejena je primerjava o uspešnosti zdravljenja možganskih tumorjev kot sledi:
- zdravljenje z uradno-medicinsko predpisanima kemoterapijo in rentgenskim obsevanjem – od 54 pacientov jih je povsem ozdravelo 5 oz. 9 %
- zdravljenje s protinovotvorbnimi zdravili (antineoplastiki) – od 20 pacientov jih je povsem ozdravelo 5 oz. 25 % in sicer brez kakršnihkoli neželenih posledic (!); mednje spada tudi Jodi Fenton
Najnevarnejše so možganske novotvorbe pri otrocih, ker so ocenjeni kot usodni v vseh primerih. Prav takšni vrsti raka se je posvetil dr. B, da bi dokazal učinkovitost svoje terapije s protinovotvorbeniki (antineoplastiki). Da je uspel, dokazujejo pričevanja, ki sledijo, recimo pričevanje Jessice Ressel in njenih staršev.
Jessici je bil 1996, pri 11 letih starosti, diagnosticiran rak možganskega debla, češarike, hipofize in hrbtnega mozga ter imela je dvojni vid). Zdravniki so ji nudili le obsevanje, ki bi ji podaljšalo življenje (v bolečinah) le za nekaj mesecev. Dr. B jo je v enem letu povsem ozdravil in Jessica je zdaj odrasla ženska, zdrava, poročena in mati dveh otrok.
Uspešnost zdravljenja možganskega raka po postopku dr. B potrjuje tudi primerjava njegove terapije s klinično nadziranimi poskusnimi zdravljenji z običajno medicinsko terapijo, ki jih je 2006 objavila FDA:
- zdravljenje s kemoterapijo in obsevanjem – od 107 otrok-pacientov je povsem ozdravel le eden (0,9 %); a tudi ozdravljeni otrok ni preživel naslednjih 5 let, torej je bila uspešnost uveljavljenega medicinskega zdravljenja 0%-na
- zdravljenje s protinovotvorbeniki (antineoplastiki) dr. B-ja – od 40 otrok-pacientov jih je 11 povsem ozdravelo (27,5 %) in vsi ozdravljeni otroci so živeli še več kot 5 let (!)
Sledi pričevanje staršev Hill o hčerki Kelsey, ki ji je bil ugotovljen rak nadledvične žlezne skorje, ki se je bil razširil tudi v pljuča in jetra. Leta 2005 je bila 6-mesečni Kelsey operativno izrezana leva ledvica; punčkini starši je niso hoteli podvreči kemoterapiji; po ugotovljenem razsevu raka v pljuča (na 6 mestih) in v jetra so hčerko odpeljali k dr. B. Klinično nadzorovano zdravljenje se je pričelo februarja 2006 in Kelsey je bila avgusta 2007 povsem ozdravljena raka.
Kljub dokazani uspešnosti dr. B pri zdravljenju vseh vrst raka mu zvezne zdravstvene oblasti še vedno niso bile pripravljene dodeliti nikakršnih sredstev za zaključno, klinično nadzirano zdravljenje raka (ki je potrebno, da se potrdi primernost zdravila oz. terapije za uporabo v zdravstvene namene; eno tako klinično nadzirano zdravljenje stane 25 milijonov $ ZDA).
Ameriška zvezna zdravstvena ustanova National cancer institute (Državni zavod za rak, v nadaljevanju NCI) je 2010 razpolagal s 5,2 milijard $ ZDA; ker uveljavljeno medicinsko zdravljenje raka ni niti približno tako uspešno kot terapija dr. B, bi bilo upravičeno pričakovati, da bo dr. B zaradi učinkovitosti svoje protirakave terapije dobil veliko sredstev, a ne dobi niti dolarja. Zakaj?
Farmacevtska industrija in proizvajalci različne opreme za zdravljenje raka služijo ogromne vsote denarja z uveljavljenimi postopki za zdravljenje raka in nočejo izgubiti strank ter zaslužka. Farmacevtska industrija je nesporno najdonosnejša industrijska panoga, kar dokazuje statistika.
Temu se farmacevtska industrija noče odpovedati za nobeno ceno, zato FDA že od 1992 dobiva delež od vsake prodane kemikalije, ki jo FDA predhodno odobri za tržno prodajo. In zato FDA pleše tako, kot ji žvižga oz. narekuje farmacevtska industrija.
Leta 2010 so plačila, ki jih je farmacevtska industrija nakazala agenciji, ki v okviru FDA izdaja dovoljenja za trženje novih zdravil, znašala že več kot polovico vseh njenih sredstev; farmacevtska industrija ZDA je ameriškemu kongresu vsilila zakonodajo, ki je v prid farmacevtski industriji, tako da se zdaj zdravila za zdravljenje življenjsko nevarnih bolezni preverijo in odobrijo za prodajo že v pol leta (do 1993 so taki postopki povprečno trajali 21 mesecev, leta 2004 le še 6). Ducat protirakavih terapij je bilo 2004 odobrenih v 3 do 4 mesecih.
Na drugi strani pa se dr. B in znanstveniki, ki ga podpirajo, že od leta 1977 neuspešno trudijo pridobiti FDA za sodelovanje in zvezno odobritev za protinovotvorbenike (antineoplastike). Zato je dr. B lahko uporabljal svoja zdravila in terapijo le v ameriški zvezni državi Texas.
Leta 1984 ga je začela preganjati Teksaška zdravniška zbornica. Na njeno zahtevo ji je dr. B, namesto zahtevanih 20 primerov ozdravitve, leta 1986 predložil 40 primerov, a je zbornica vse zanemarila, kot da jih ne bi bila prejela. Leta 1988 ga je znova tožila. Več kot 60 pacientov dr. B je 1993 pisno prosilo Teksaško zdravniško zbornico, naj preneha nadlegovati dr. B. Zbornica je vse zanemarila in brez prave pravne podlage znova tožila dr. B-ja in mu skušala odvzeti zdravniško licenco … neuspešno.
Zadeva se je ponovila 1995 kljub dokazanim ozdravitvam raka, ki jih je službena medicina bila predhodno ocenila kot neozdravljive. Za sojenje dr. B so se izmišljali birokratski razlogi, ne pa (ne)učinkovitost njegovih protirakavih zdravil ali njegove terapije. To se je ponavljalo kljub nastopom dr. B na televiziji.
FDA je namerno zavajala javnost o dr. B in ga je najmanj 4-krat poskušala poslovno onemogočiti po sodni poti … vedno neuspešno. Leta 1985 mu je zasegla 200.000 listin, s kartotekami vseh zdravljenih pacientov vred. Dr. B je zasežene kartoteke dobil šele čez 13 let, čeprav jih je potreboval za zdravljenje hudo rakavih bolnikov.
To se je počelo navkljub pričevanjem državljanov ZDA, ki so na sodišču osebno pričali v prid dr. B-ja. Novembra 1995 je bil dr. B obtožen 75 kršitev zveznih zakonov in prevarantstva. Če bi bil obsojen, bi moral za 290 let v zapor in moral bi plačati za 18,5 milijonov $ ZDA glob.
Leta 1996 je množica pacientov dr. B-ja prišla v glavno mesto ZDA, Washington, protestirat zaradi obtožb proti dr. B in mnogi so na sodišču tudi pričali v njegov prid. Vse zaman. FDA je za onemogočanje dr. B-ja porabila 60 milijonov $ ZDA davkoplačevalskega denarja.
Leta 1997 je bil dr. B oproščen skoraj polovice obtožb, ki jih je bila proti njem vložila FDA, a slednja še vedno ni odnehala, kljub protestom javnosti v prid dr. B-ja. Maja 1997 je FDA nenadoma odstopila od 40 preostalih obtožb, ostala je le še ena. Vsakomur je postajalo vse bolj jasno, da so bile FDA-jine obtožbe proti dr. B povsem neosnovane.
Šele zaradi velikega javnega pritiska je FDA odobrila dr. B-ju nov niz klinično nadziranih zdravljenj raka (2. stopnjo preizkusov).
Dr. B pove v kamero, kaj vse je sodstvo počelo, da bi porotnikom onemogočilo pridobivanje pravih podatkov o njegovem delu.
Ker ga farmacevtska industrija ni uspela onemogočiti s pomočjo FDA, mu je v 1990. poskušala ukrasti patente in jih prijaviti kot svoje. Na osuplost dr. B-ja se je to tudi zgodilo, a le za eno sestavino, saj njegovi protinovotvorbeniki (antineoplastiki) sestojijo iz več aminokislin.
Sredi 1990-ih je National cancer institute končno pristal na sodelovanje z dr. B pri njihovih klinično nadziranih zdravljenjih raka, a se je pozneje izkazalo, da je NCI samovoljno spreminjal odmerke in postopke za njihovo dajanje pacientom, za povrh pa o tem ni obvestil dr. B-ja; celo pismeno je prepovedal tako početje.
Z namernim kršenjem dogovorjenih postopkov zdravljenja v klinično nadziranih zdravljenjih raka je NCI nameraval dokazati, da terapija dr. B in njegova zdravila za zdravljenje raka ne učinkujejo. Šele 1999 se je izkazalo, kaj je NCI počel:
- pacientom v klinično nadziranem zdravljenju je dajal manj kot stotinko predpisanih odmerkov
- ker so morali pacienti ob jemanju protinovotvorbenih zdravil (antineoplastikov) dr. B-ja piti veliko tekočine, se jim je zaradi jemanja premajhnih odmerkov začela v telesu kopičiti tekočina …
Izkazalo se je, da sta farmacevtska industrija in NCI ves čas sodnega preganjanja dr. B-ja vlagala patente za sestavine, ki jih je iznašel in v svojih zdravilih uporabljal dr. B, zato sta ga skušala poslovno onemogočiti ali spraviti v ječo. V obdobju 1991 do 1995 sta NCI in farmacevtsko podjetje Elan farmaceutical vložila 11 takih prijav za pridobitev patenta in jih dobila, kljub temu, da jih je prvotno iznašel dr. B in jih tudi patentiral.
Blatenje dr. B se je nadaljevalo, saj njegova terapija ogroža milijardne dolarske zaslužke farmacevtske industrije in proizvajalcev medicinske opreme ter pripomočkov, ki se uporabljajo v veljavnih terapijah za rakave bolnike. Ker jim ni uspelo onemogočiti dr. B-ja, se mu je poskušalo ukrasti patente za sestavine njegovih protinovotvorbenih zdravil (antineoplastikov). Vse zaradi nebrzdanega in brezvestnega pohlepa po denarju.
Dr. J. Whitaker za konec pove, da resnični napredek na zdravstvenem področju zavirajo prav zdravstvene oblasti, ki se oklepajo svojih prepričanj in uveljavljenih postopkov. Navede primer iz zdravstvene zgodovine. Leta 1840 je avstrijski porodničar dr. Ignaz Semmelweis ugotovil, da so mnoge porodnice dobivale poporodno vročino in posledično umirale.
Ker so bile umrle porodnice obdukcijsko pregledane s strani zdravnikov, ki so iz obdukcijske sobe neredko odhajali naravnost v porodniško sobo, ne da bi si bili pred tem umili roke, se je dr. Semmelweis, da je bilo pomanjkanje higiene krivo za umiranje porodnic, zato je od svojih sodelavcev zahteval obvezno umivanje rok. To je bilo v tistih časih nekaj nezaslišanega, zato ga je takratna zdravniška srenja izključila iz svojih vrst in je na koncu umrl v umobolnici. A takrat ni šlo za denar …
Če je bil že dr. Semmelweis naletel na takšno nasprotovanje zdravniške srenje, ko ni bil po sredi denar, si ni težko predstavljati, kakšen boj bije dr. B, ki ogroža milijardne zaslužke farmacevtske industrije in proizvajalcev opreme ter pripomočkov za uveljavljene načine zdravljenja raka.
Namesto da bi ameriška FDA že zdavnaj odobrila dr. Burzynskemu niz zaključnih, klinično nadziranih zdravljenj raka po njegovih postopkih, je pod pritiskom javnosti to storila šele 2009.
Da bi FDA kljub vsemu zavrla neizbežno, zahteva plačilo 300 milijonov $ ZDA in obenem predpisuje, da morajo vsi otroci z neozdravljivim možganskim tumorjem, če se vključijo v zaključne preizkuse učinkovitosti zdravljenje po postopkih dr. Burzynskega, iti na tudi na rentgensko obsevanje; FDA je odredila obvezno rentgensko obsevanje otrok s trditvijo, da bi bilo odreči otrokom obsevanje neetično.
(za več glej angleški izvirni zapis v http://www.burzynskimovie.com)
* * *
julija 2011 napisal Mitja Fajdiga |
NE ZAMUDITE
Povzetek filma o dr. Burzynskem, ki je iznašel zdravilo in postopek za zdravljenje raka
Prispeval/a: mitja fajdiga dne petek, 15. julij 2011 @ 14:52 CEST
Poleg poučnosti o pokvarjenosti javnih ustanov, ki bi morale delovati v prid javnosti, delujejo pa predvsem v prid farmacevtske industrije, kakšno spoznanje še prinaša zadevni film?
Prinaša stvarno upanje, da so hude vrste raka, z možganskim vred, ki se uvršča med najsmrtonosnejše, ozdravljive in naj se ljudje sami pobrigajo priti v stik z dr. Burzynskim.
Zakaj menim, da se mora posameznik v življenjski stiski poučiti o različnih možnostih uspešnega zdravljenja? Zato ker ugotavljam, da zdravniki velikokrat namerno zamolčujejo dosegljivost terapij, ki so učinkovitejše od tiste, ki jo sami zagovarjajo in izvajajo. Ne dvomim namreč, da so naši specialistični zdravniki razgledani (!) in spremljajo dogajanje po svetu, zlasti to velja za bolezni, kakršna je rak.
Dostikrat hudo bolan rakav bolnik nima več ne volje ne moči, da bi obsežno poizvedoval o razpoložljivih vrstah zdravljenja in njihovi uspešnosti, zato naj mu pri tem pomagajo njegovi bližnji in prijatelji.
Pomoč sočloveku v stiski je ena od izstopajočih vrlin Slovencev. Negujmo jo in plemenitimo ... za skupno dobro!