|  Film se začne z napisom, da pripoveduje o zdravniku in doktorju biokemije,  ki je odkril postopek za gensko zdravljenje večine vrst raka pri človeku. Zapis  povedanega in zapisanega v filmu je na voljo na spletnici www.burzynskimovie.com in v izvirniku obsega več kot  30 tipkanih strani, zato sem na prošnjo prijateljice  naredil povzetek, kot sledi v nadaljevanju.  Upam, da je povzetek dovolj natančen in prepričljiv! M. F. 
 Filmski del se začne s pričevanjem policijskega narednika  R. Schiffa, ki odboru in zbranemu občinstvu pripoveduje, kako škodljiva sta  bila kemoterapija in rentgensko obsevanje za njegovo hči, kako jo je potem dr.  Burzynski s svojo terapijo rešil možganskega raka, a je pozneje deklica umrla  zaradi zgnitja (nekroze) živčevja, ki ga je bilo povzročilo obsevanje; na koncu  je Schiff izjavil še, da javne zdravstvene ustanove namerno zavajajo ljudi in  jih odvračajo od zdravljenja pri dr. Burzynskemu.
 
 (v  nadaljevanju je dr. Burzynski skrajšano imenovan dr. B)
 
 Dr. Julian Whitaker je že konec 1980-ih zasledil, da sta  Teksaška zdravniška zbornica in Food and drug administration (Zvezna uprava za  zdravila in hrano, v nadaljevanju skrajšano FDA) skušali onemogočiti dr. B.
 Dr. Whitaker je menil, da je dr. B uspel iznajti zdravilo  za raka, ki ga je bilo človeštvo iskalo že zelo dolgo, zato ga je obiskal in na  sedmih zdravniško dokumentiranih ozdravitvah raka uvidel, da je dr. B res iznašel  sredstvo in postopek za uspešno zdravljenje raka. Dr. B je iznašel peptidne  aminokisline, imenovane antineoplastiki oz.  protinovotvorbeniki.
 
 Dr. B deluje v Staffordu, ameriška zvezna država Texas,  kjer v svojem raziskovalnem zavodu (Burzynski research institute) proizvaja  protinovotvorbna sredstva – antineoplastike – ki uničujejo rakave gene in  obenem obnavlja ter krepi človekovo naravno odpornost, da se telo uspešno  spopada z rakavo novotvorbo.
 
 Po oceni zdravniške srenje je najhujša vrsta raka  možganski rak, zato se je dr. Burzynski posvčal predvsem zdravljenju tovrstnega  raka; da je bilo njegovo zdravljenje uspešno, dokazujejo ozdravljeni  pričevalci, recimo Jodi Fenton (rojena Gold; leta 2000 si je ozdravila 2,2 cm  velik možgansko novotvorbo, lat. anaplastični  astrocitom 3. stopnje, ki je bil medicinsko ocenjen kot prevelik za  operativno odstranitev) in druge dokazane in klinično dokumentirane ozdravitve  raka.
 
 Da je takih ozdravitev po postopku dr. B več in so  uspešnejše kot veljavne medicinsko predpisane terapije za raka, izhaja iz  poročil o klinično nadziranih zdravljenih raka 2005 in 2008; narejena je  primerjava o uspešnosti zdravljenja možganskih tumorjev kot sledi:
 
  Najnevarnejše  so možganske novotvorbe pri otrocih, ker so ocenjeni kot usodni v vseh  primerih. Prav takšni vrsti raka se je posvetil dr. B, da bi dokazal  učinkovitost svoje terapije s protinovotvorbeniki (antineoplastiki). Da je uspel, dokazujejo pričevanja, ki sledijo, recimo  pričevanje Jessice Ressel in njenih staršev.zdravljenje z uradno-medicinsko predpisanima kemoterapijo  in rentgenskim obsevanjem – od 54 pacientov jih je povsem ozdravelo 5 oz. 9 %
 
zdravljenje s protinovotvorbnimi zdravili (antineoplastiki) – od 20 pacientov jih je povsem ozdravelo 5 oz. 25 % in  sicer brez kakršnihkoli neželenih posledic (!); mednje spada tudi Jodi Fenton 
 Jessici je  bil 1996, pri 11 letih starosti, diagnosticiran rak možganskega debla, češarike,  hipofize in hrbtnega mozga ter imela je dvojni vid). Zdravniki so ji nudili le  obsevanje, ki bi ji podaljšalo življenje (v bolečinah) le za nekaj mesecev. Dr.  B jo je v enem letu povsem ozdravil in Jessica je zdaj odrasla ženska, zdrava,  poročena in mati dveh otrok.
 
 Uspešnost  zdravljenja možganskega raka po postopku dr. B potrjuje tudi primerjava njegove  terapije s klinično nadziranimi poskusnimi zdravljenji z običajno medicinsko  terapijo, ki jih je 2006 objavila FDA:
 
  Sledi pričevanje staršev Hill o hčerki Kelsey, ki ji je  bil ugotovljen rak nadledvične žlezne skorje, ki se je bil razširil tudi v  pljuča in jetra. Leta 2005 je bila 6-mesečni Kelsey operativno izrezana leva  ledvica; punčkini starši je niso hoteli podvreči kemoterapiji; po ugotovljenem  razsevu raka v pljuča (na 6 mestih) in v jetra so hčerko odpeljali k dr. B.  Klinično nadzorovano zdravljenje se je pričelo februarja 2006 in Kelsey je bila  avgusta 2007 povsem ozdravljena raka.zdravljenje s kemoterapijo in obsevanjem – od 107  otrok-pacientov je povsem ozdravel le eden (0,9 %); a tudi ozdravljeni otrok ni  preživel naslednjih  5 let, torej je bila  uspešnost uveljavljenega medicinskega zdravljenja 0%-na
 
zdravljenje s protinovotvorbeniki (antineoplastiki) dr. B-ja – od 40 otrok-pacientov jih je 11 povsem  ozdravelo (27,5 %) in vsi ozdravljeni otroci so živeli še več kot 5 let (!) 
 Kljub dokazani uspešnosti dr. B pri zdravljenju vseh vrst  raka mu zvezne zdravstvene oblasti še vedno niso bile pripravljene dodeliti  nikakršnih sredstev za zaključno, klinično nadzirano zdravljenje raka (ki je  potrebno, da se potrdi primernost zdravila oz. terapije za uporabo v zdravstvene  namene; eno tako klinično nadzirano zdravljenje stane 25 milijonov $ ZDA).
 
 Ameriška zvezna zdravstvena ustanova National cancer  institute (Državni zavod za rak, v nadaljevanju NCI) je 2010 razpolagal s 5,2  milijard $ ZDA; ker uveljavljeno medicinsko zdravljenje raka ni niti približno  tako uspešno kot terapija dr. B, bi bilo upravičeno pričakovati, da bo dr. B  zaradi učinkovitosti svoje protirakave terapije dobil veliko sredstev, a ne  dobi niti dolarja. Zakaj?
 
 Farmacevtska industrija in proizvajalci različne opreme  za zdravljenje raka služijo ogromne vsote denarja z uveljavljenimi postopki za  zdravljenje raka in nočejo izgubiti strank ter zaslužka. Farmacevtska  industrija je nesporno najdonosnejša industrijska panoga, kar dokazuje statistika.
 
 Temu se farmacevtska industrija noče odpovedati za nobeno ceno, zato FDA že od  1992 dobiva delež od vsake prodane kemikalije, ki jo FDA predhodno odobri za  tržno prodajo. In zato FDA pleše tako, kot ji žvižga oz. narekuje farmacevtska  industrija.
 
 Leta 2010 so plačila, ki jih je farmacevtska industrija  nakazala agenciji, ki v okviru FDA izdaja dovoljenja za trženje novih zdravil,  znašala že več kot polovico vseh njenih sredstev; farmacevtska industrija ZDA  je ameriškemu kongresu vsilila zakonodajo, ki je v prid farmacevtski industriji,  tako da se zdaj zdravila za zdravljenje življenjsko nevarnih bolezni preverijo  in odobrijo za prodajo že v pol leta (do 1993 so taki postopki povprečno trajali  21 mesecev, leta 2004 le še 6). Ducat protirakavih terapij je bilo 2004 odobrenih  v 3 do 4 mesecih.
 
 Na drugi strani pa se dr. B in znanstveniki, ki ga  podpirajo, že od leta 1977 neuspešno trudijo pridobiti FDA za sodelovanje in zvezno  odobritev za protinovotvorbenike (antineoplastike). Zato je  dr. B lahko uporabljal svoja zdravila in terapijo le v ameriški zvezni državi  Texas.
 
 Leta 1984 ga je začela preganjati Teksaška zdravniška  zbornica. Na njeno zahtevo ji je dr. B, namesto zahtevanih 20 primerov  ozdravitve, leta 1986 predložil 40 primerov, a je zbornica vse zanemarila, kot  da jih ne bi bila prejela. Leta 1988 ga je znova tožila. Več kot 60 pacientov  dr. B je 1993 pisno prosilo Teksaško zdravniško zbornico, naj preneha  nadlegovati dr. B. Zbornica je vse zanemarila in brez prave pravne podlage  znova tožila dr. B-ja in mu skušala odvzeti zdravniško licenco … neuspešno.
 
 Zadeva se je ponovila 1995 kljub dokazanim ozdravitvam  raka, ki jih je službena medicina bila predhodno ocenila kot neozdravljive. Za  sojenje dr. B so se izmišljali birokratski razlogi, ne pa (ne)učinkovitost njegovih  protirakavih zdravil ali njegove terapije. To se je ponavljalo kljub nastopom  dr. B na televiziji.
 
 FDA je namerno zavajala javnost o dr. B in ga je najmanj  4-krat poskušala poslovno onemogočiti po sodni poti … vedno neuspešno. Leta  1985 mu je zasegla 200.000 listin, s kartotekami vseh zdravljenih pacientov  vred. Dr. B je zasežene kartoteke dobil šele čez 13 let, čeprav jih je  potreboval za zdravljenje hudo rakavih bolnikov.
 
 To se je počelo navkljub pričevanjem državljanov ZDA, ki  so na sodišču osebno pričali v prid dr. B-ja. Novembra 1995 je bil dr. B  obtožen 75 kršitev zveznih zakonov in prevarantstva. Če bi bil obsojen, bi moral  za 290 let v zapor in moral bi plačati za 18,5 milijonov $ ZDA glob.
 
 Leta 1996 je množica pacientov dr. B-ja prišla v glavno  mesto ZDA, Washington, protestirat zaradi obtožb proti dr. B in mnogi so na  sodišču tudi pričali v njegov prid. Vse zaman. FDA je za onemogočanje dr. B-ja  porabila 60 milijonov $ ZDA davkoplačevalskega denarja.
 
 Leta 1997 je bil dr. B oproščen skoraj polovice obtožb,  ki jih je bila proti njem vložila FDA, a slednja še vedno ni odnehala, kljub  protestom javnosti v prid dr. B-ja. Maja 1997 je FDA nenadoma odstopila od 40  preostalih obtožb, ostala je le še ena. Vsakomur je postajalo vse bolj jasno,  da so bile FDA-jine obtožbe proti dr. B povsem neosnovane.
 
 Šele zaradi velikega javnega pritiska je FDA odobrila dr.  B-ju nov niz klinično nadziranih zdravljenj raka (2. stopnjo preizkusov).
 
 Dr. B pove v kamero, kaj vse je sodstvo počelo, da bi  porotnikom onemogočilo pridobivanje pravih podatkov o njegovem delu.
 
 Ker ga farmacevtska industrija ni uspela onemogočiti s  pomočjo FDA, mu je v 1990. poskušala ukrasti patente in jih prijaviti kot  svoje. Na osuplost dr. B-ja se je to tudi zgodilo, a le za eno sestavino, saj  njegovi protinovotvorbeniki (antineoplastiki)  sestojijo iz več aminokislin.
 
 Sredi 1990-ih je National cancer institute končno pristal  na sodelovanje z dr. B pri njihovih klinično nadziranih zdravljenjih raka, a se  je pozneje izkazalo, da je NCI samovoljno spreminjal odmerke in postopke za  njihovo dajanje pacientom, za povrh pa o tem ni obvestil dr. B-ja; celo pismeno  je prepovedal tako početje.
 
 Z namernim kršenjem dogovorjenih postopkov zdravljenja v  klinično nadziranih zdravljenjih raka je NCI nameraval dokazati, da terapija  dr. B in njegova zdravila za zdravljenje raka ne učinkujejo. Šele 1999 se je  izkazalo, kaj je NCI počel:
 
  Izkazalo se je, da sta farmacevtska industrija  in NCI ves čas sodnega preganjanja dr. B-ja vlagala  patente za sestavine, ki jih je iznašel in v svojih zdravilih uporabljal dr. B,  zato sta ga skušala poslovno onemogočiti ali spraviti v ječo. V obdobju 1991 do  1995 sta NCI in farmacevtsko podjetje Elan farmaceutical vložila 11 takih  prijav za pridobitev patenta in jih dobila, kljub temu, da jih je prvotno  iznašel dr. B in jih tudi patentiral.pacientom v klinično nadziranem zdravljenju je dajal manj  kot stotinko predpisanih odmerkov 
 
ker so morali pacienti ob jemanju protinovotvorbenih  zdravil (antineoplastikov) dr. B-ja  piti veliko tekočine, se jim je zaradi jemanja premajhnih odmerkov začela v  telesu kopičiti tekočina … 
 Blatenje dr. B se je nadaljevalo, saj njegova terapija  ogroža milijardne dolarske zaslužke farmacevtske industrije in proizvajalcev  medicinske opreme ter pripomočkov, ki se uporabljajo v veljavnih terapijah za  rakave bolnike. Ker jim ni uspelo onemogočiti dr. B-ja, se mu je poskušalo  ukrasti patente za sestavine njegovih protinovotvorbenih zdravil (antineoplastikov). Vse zaradi nebrzdanega in brezvestnega pohlepa po  denarju.
 
 Dr. J. Whitaker za konec pove, da resnični napredek na  zdravstvenem področju zavirajo prav zdravstvene oblasti, ki se oklepajo svojih  prepričanj in uveljavljenih postopkov. Navede primer iz zdravstvene zgodovine. Leta 1840 je avstrijski porodničar dr. Ignaz Semmelweis ugotovil,  da so mnoge porodnice dobivale poporodno vročino in posledično umirale.
 
 Ker so  bile umrle porodnice obdukcijsko pregledane s strani zdravnikov, ki so iz  obdukcijske sobe neredko odhajali naravnost v porodniško sobo, ne da bi si bili  pred tem umili roke, se je dr. Semmelweis, da je bilo pomanjkanje higiene krivo  za umiranje porodnic, zato je od svojih sodelavcev zahteval obvezno umivanje  rok. To je bilo v tistih časih nekaj nezaslišanega, zato ga je takratna  zdravniška srenja izključila iz svojih vrst in je na koncu umrl v umobolnici. A  takrat ni šlo za denar …
 
 Če je bil že dr. Semmelweis naletel na takšno  nasprotovanje zdravniške srenje, ko ni bil po sredi denar, si ni težko  predstavljati, kakšen boj bije dr. B, ki ogroža milijardne zaslužke farmacevtske  industrije in proizvajalcev opreme ter pripomočkov za uveljavljene načine  zdravljenja raka.
 
 Namesto da bi ameriška FDA že zdavnaj odobrila dr. Burzynskemu  niz zaključnih, klinično nadziranih zdravljenj raka po njegovih postopkih, je  pod pritiskom javnosti to storila šele 2009.
 
 Da bi FDA kljub vsemu zavrla neizbežno, zahteva plačilo  300 milijonov $ ZDA in obenem predpisuje, da morajo vsi otroci z neozdravljivim  možganskim tumorjem, če se vključijo v zaključne preizkuse učinkovitosti  zdravljenje po postopkih dr. Burzynskega, iti na tudi na rentgensko obsevanje;  FDA je odredila obvezno rentgensko obsevanje otrok s trditvijo, da bi bilo  odreči otrokom obsevanje neetično.
 
 (za več glej angleški izvirni zapis v http://www.burzynskimovie.com)
  * * *julija 2011 napisal Mitja  Fajdiga
 | 
            
Povzetek filma o dr. Burzynskem, ki je iznašel zdravilo in postopek za zdravljenje raka
Prispeval/a: mitja fajdiga dne petek, 15. julij 2011 @ 14:52 CEST
Poleg poučnosti o pokvarjenosti javnih ustanov, ki bi morale delovati v prid javnosti, delujejo pa predvsem v prid farmacevtske industrije, kakšno spoznanje še prinaša zadevni film?
Prinaša stvarno upanje, da so hude vrste raka, z možganskim vred, ki se uvršča med najsmrtonosnejše, ozdravljive in naj se ljudje sami pobrigajo priti v stik z dr. Burzynskim.
Zakaj menim, da se mora posameznik v življenjski stiski poučiti o različnih možnostih uspešnega zdravljenja? Zato ker ugotavljam, da zdravniki velikokrat namerno zamolčujejo dosegljivost terapij, ki so učinkovitejše od tiste, ki jo sami zagovarjajo in izvajajo. Ne dvomim namreč, da so naši specialistični zdravniki razgledani (!) in spremljajo dogajanje po svetu, zlasti to velja za bolezni, kakršna je rak.
Dostikrat hudo bolan rakav bolnik nima več ne volje ne moči, da bi obsežno poizvedoval o razpoložljivih vrstah zdravljenja in njihovi uspešnosti, zato naj mu pri tem pomagajo njegovi bližnji in prijatelji.
Pomoč sočloveku v stiski je ena od izstopajočih vrlin Slovencev. Negujmo jo in plemenitimo ... za skupno dobro!