Zdravilci so že več let opozarjali, da mora država z zakonom urediti področje zdravilstva. Zdaj, ko je šel predlog zakona skozi prvo branje v državnem zboru, so izjemno nezadovoljni.

Vasilij Šimek, zdravilec: Na okroglo mizo o zdravilstvu, ki smo jo pripravili na sejmu Altermed v Celju, sem povabil okoli petdeset ljudi. Kot vidite, je zasedenih komaj približno deset ali petnajst sedežev. To je odraz trenutnega položaja v zdravilstvu. Ljudje se bojijo novega zakona, nove šibe. Med sabo niso enotni. Ta zakon je res slab, vendar kljub temu menim, da je boljše imeti slab zakon kot nobenega.

Kot pravijo, zakon ni takšen, kot so si želeli. Tisti, ki so ga zasnovali, naj ne bi upoštevali vseh njihovih predlogov, najbolj pa jih boli, da zakon ostro ločuje uradno medicino od zdravilstva.

"Predlog zakona še zdaleč ni takšen, kot smo si zamislili, čeprav smo med sabo sklenili številne kompromise. Zadnjo, najslabšo različico zakona so napisali beli bogovi. S tem mislim na uradno medicinsko politiko in ne na zdravnike, ki so tudi sami zelo oškodovani," se jezi zdravilec in član sindikata zdravilcev Vasilij Šimek, ki je bil še do lani predsednik Komplementarnega in naravnega zdravilstva Slovenije, potem pa se je zaradi notranjih trenj umaknil.

Po njegovem mnenju je predlog zakona slab, ker ne upošteva trenutnega položaja na področju zdravilstva in drugačnega načina šolanja zdravilcev. "Mnogi zdravilci nimajo končane srednje šole. Izobraževali so se v tujini in pridobili tuje certifikate, ki jih zdaj, kot kaže, nihče ne bo upošteval. Zaradi visokih kazni se bodo umaknili. Ne bodo imeli več statusa samostojnega podjetnika, ampak bodo delali v različnih društvih, duhovnih skupinah. Uporabili bodo zakon o človekovih pravicah, ki ga predlog zakona o zdravilstvu močno krši," pravi Šimek.

V Sloveniji se z zdravilstvom ukvarja okoli 1200 ljudi. Samo okoli 200 jih je prijavljenih, drugi so se znašli po svoje. Generalni direktor Direktorata za zdravstveno varstvo Janez Remškar, dr. med., pravi, da si zelo želi, da bi bil zakon sprejet, ker bodo potem ljudje, ki hodijo k zdravilcem po pomoč, mnogo varnejši. Kot pravi dr. Remškar, je zagotavljanje varnosti uporabnikov zdravilskih storitev tudi glavni in daleč najpomembnejši namen zakona.

Kot pljučni zdravnik se je namreč prevečkrat srečal z rakavami bolniki, ki so žal verjeli, da bodo to hudo bolezen premagali brez operacij, obsevanj in kemoterapij. Na očitke, da v predlogu zakona niso upoštevani predlogi zdravilcev, dr. Remškar odgovarja: "V pripravo tega zakona smo vključili najširši krog zdravilcev. Težava je v tem, da med sabo niso enotni. Njihova razmišljanja in zahteve so bili včasih dobesedno diametralno nasprotni. V takih razmerah je nemogoče zasnovati zakon, ki bi vsem ustrezal."

Vir: dnevnik.si