Antibiotiki so v očeh pacientov pogosto "zdravila za vse situacije", čeprav so pri boleznih, ki jih povzročajo virusi, nemočni. Tudi jemanje teh zdravil po nepotrebnem ni nedolžno, saj postajajo bakterije odporne, antibiotik pa neuspešen pri zdravljenju okužb.

O tej povezavi so spregovorili na nedavnem strokovnem srečanju na Medicinski fakulteti v Ljubljani o aktualnih problemih na področju bolnišničnih okužb; znano je, da prekomerna uporaba antibiotikov vpliva na razvoj bolnišničnih okužb.

V Sloveniji je poraba antibiotikov še do leta 1999 naraščala, potem pa se je v šestih letih zmanjšala za skoraj petino. Predstojnik katedre za infekcijske bolezni in epidemiologijo na medicinski fakulteti prof. dr. Milan Čižman uspeh pripisuje zdravnikom na primarni ravni, ukrepom zavoda za zdravstveno zavarovanje in tudi večji ozaveščenosti pacientov, ki pri blagih okužbah od zdravnika ne pričakujejo več antibiotika.

Da prehlad ali virusno vnetje v žrelu mineta, je treba preprosto počakati. Zakaj torej zdravnik pacientu sploh predpiše antibiotik, če to ni potrebno? Čižman pojasnjuje, da včasih ni povsem jasno, ali gre za bakterijsko ali drugo okužbo, zdravnik pa upa, da bo antibiotik skrajšal znake bolezni in morda preprečil zaplete. Šteje tudi, kakšen antibiotik zdravniki predpišejo: še vedno prepogosto predpišejo take s širšim spektrom delovanja, namesto da bi predpisali antibiotik, ki uniči le določeno vrsto bakterij.

Nekateri novi antibiotiki so za pacienta "prijaznejši" od drugih, saj jih jemlje le enkrat na dan in le kratek čas. Vedno je treba upoštevati, kakšen je vpliv antibiotika na razvoj odpornosti, je poudaril Čižman: če želimo dolgoročno imeti za antibiotike občutljive bakterije, je treba pacientu včasih pojasniti, da je primernejši antibiotik, ki ga bo moral jemati večkrat in dlje.

V bolnišnicah so se že pojavile bakterije, za katere ni več zdravila. Za zdaj so to še posamezni primeri, pomembno pa je, da se ne razširijo v vsej enoti bolnišnice, saj jo je v skrajnem primeru treba začasno zapreti in počistiti. Ob tem je Čižman izpostavil primer, ko so predpisovanje ene vrste antibiotikov sicer zmanjšali, vendar to ni povzročilo tudi zmanjšanja odpornosti bakterij. "Odpornost je lahko vzgojiti, težko pa jo je znižati, pravi Čižman in dodaja, da je treba za to zmanjšati porabo več razredov antibiotikov, obenem pa izboljšati higieno, kar med drugim velja za šole, vrtce in bolnišnice.

V severovzhodni Sloveniji je poraba antibiotikov večja kot v južni in zahodni, predvsem pri otrocih. Kje so vzroki, še raziskujejo: zanima jih na primer število zdravnikov, socialni status prebivalstva in onesnaženost. Kot pojasnjuje Čižman, imajo lahko vlogo pri okužbah in zapletih (torej tudi pri predpisovanju antibiotikov) slabe razmere, veliko ljudi ali kajenje v prostoru.

Slovenija je glede na porabo antibiotikov zunaj bolnišnic v evropskem povprečju. Evropske države, ki jih porabijo največ, jih porabijo trikrat toliko kot tiste, kjer jih najmanj. Najmanjša uporaba je na Nizozemskem in v Skandinaviji, največja pa v Grčiji; vzorcu sledi tudi odpornost bakterij - najmanjša je v Skandinaviji, največja na jugu Evrope. Posledica visoke odpornosti je manj različnih možnosti zdravljenja, zato bi morale države nehati po nepotrebnem uporabljati antibiotike, je na srečanju izpostavil dr. Dominique L. Monnet z danskega Nacionalnega centra za antimikrobni in infekcijski nadzor.

Vir: dnevnik.si