Od vekomaj je obstajal preprost način, kako pospešiti okrevanje bolnikov, ne samo tistih, ki so prestali operacijo, tudi tistih, ki so zaprti v ustanove za duševne bolezni. Dajte jim razgled na drevesa in ne na stavbe!

Tudi znanstveniki so končno uvideli in “znanstveno dokazali” to kar že zdrava človeška pamet narekuje, da bi bivanje bolnikov na način, ki ga predpisuje narava, skrajšalo zdravljenje, (po)rabili bi manj anestetikov in neljuba izkušnja bi bila pozitivnejša.

Študija, v kateri so sodelovali zaporniki je razkrila, da tisti, ki so imeli bolj zeleni pogled na svet, so utrpeli manj bolezenskih stanj. Kot rečeno, ta ideja, da narava deluje krepčilno, ni nova. Viktorijanske bolnice so bile na primer nameščene v bližini čudovitih parkov in vrtov. Ampak, ali v današnjem času sploh uporabimo že nam predano in preverjeno znanje? Organizacija The Mind je uporabila ta „nova zelena spoznanja“.

Za ljudi, ki so na neki točki v svojem življenju izpostavljeni duševnemu stresu, je naravno okolje prava in poceni terapija, ki nima stranskih učinkov. Vsi vemo, da imajo sprehod na plaži, delo na vrtu ali počitnice na podeželju blagodejen vpliv na ljudi, ki izkušajo stres modernega življenja. Vadba na prostem bi mogla biti klinično pripoznano zdravilo, ki ga lahko uživa vsak pacient z duševnimi težavami.

Do danes so ljudje, ki so zapuščali psihiatrične ustanove, bili oboroženi z recepti za najrazličnejša zdravila, tista, ki bi jim naj pomagala ozdraveti in tista, ki bi naj olajšala stranske učinke zdravil, predpisanih za določeno bolezen. Mnogo pacientov je že izrazilo nezadovoljstvo nad neučinkovitostjo tovrstnega kemičnega zdravljenja. Predvsem moti dejstvo, da niso ponujene nobene alternativne oblike. Pacient se lahko zadovolji s stranskimi učinki in upa, da ne dobi rane na želodcu, kar bi potem zahtevalo še več zdravil.

Začaran krog iz katerega zdravniki in pacienti ne vidijo izhoda. Tudi zdravniki so razočarani nad pomanjkanjem alternativnih terapij in tako z enim veselim in enim solznim očesom predpisujejo antidepresive. Za vsem tem stoji še farmacevtska industrija, ki plemeniti svoje premoženje na račun bolezni!  Saj res, kaj če bi postali naenkrat vsi zdravi. Na milijone brezposelnih bi tavalo po svetu, po gozdovih, potem bi jih napadel še kak medved......To so resne stvari, ki se jih je treba lotiti počasi, ampak dejstvo je, da se jih moramo.

Mnogo razprav se je že zvrstilo na temo o neuspešnosti psiholoških terapij. Obstajajo že številne organizacije, kot že omenjena The Mind, organizacija We Need to Talk, katerih cilj je, da se načini zdravljenja spremenijo. Govori se o t.i. izraznih terapijah (poudarek leži na komunikaciji). Ne samo, da tovrstne prinašajo dolgoročne uspehe, na ta način se privarčuje denar. Številne študije so pokazale, da je nadzorovana terapija, ki temelji na gibanju v naravi, prav tako učinkovita kot “zdravljenje z antidepresivi in antibiotiki”, upoštevajoč, da gre za lažjo obliko depresije.

Pomembno je, da se vadba vrši na odprtem prostoru in ne v zaprtih telovadnicah. Zadušljiv zrak in pogled na vse mučilne naprave nimata nobenega pozitivnega učinka na dušo in njeno zdravje. Okoli polovica vseh udeležencev vadbe v zaprtih prostorih je le to opustilo po šestih mesecih – ta pojav so poimenovali “lycraphobia”.

K stranskim učinkom zdravil štejejo pomanjkanje energije in pridobivanje na teži. Ti dve obliki štejeta k lažjim oblikam stranskih učinkov. T.i. ekoterapija je naravno, poceni zdravilo za človeško dušo. In tudi znanstvena struja počasi odpira oči in razpira roke, da sprejme te alternative. Potrebno je vsesplošno prestrukturiranje zdravstvenega sistema, ki bi vključeval izrabo naravnega okolja, kot velikega in neomejenega vira za boljše počutje.

Vir: www.energybulletin.net/