So načrti, da bi kruhu dodali folno kislino (v obliki umetnega vitamina B) samo tenkočutna previdnost ali kavalirski eksperiment z zdravjem prebivalcev? Argument agencije Food Standards Agency (FSA) za dodatek folne kisline kruhu je ta, da je pomanjkanje folne kisline pred in med nosečnostjo povezano s številnimi otroškimi prirojenimi napakami, kot je  spina bifida (spina bifida je prirojena napaka, ki nastane, če se del enega ali več vretenc ne razvije popolnoma. Tako ostane del hrbtnega mozga nezavarovan).

Danes, ko so naši krožniki lahko polni s hranljivo hrano, se zdijo vsi ti vitaminski aditivi zelo sumljivi. Glede folne kisline se zdravstvene avtoritete ne strinjajo popolnoma. Novi dokazi so prikazali možne nasprotne učinke. Prevelik vnos folne kisline je bil povezan s pospešeno rastjo določenih oblik raka. Folna kislina je tudi poznana po tem, da zamaskira simptome anemije, ki jo povzroča pomanjkanje vitamina B12.

V ZDA potekajo trenutno kampanje za obvezno »oplemenitenje« kruha, zavoljo otrok. Ampak ostaja skrb, da s tem, ko želijo rešiti ameriške otroke, utrpijo škodo starejši občani. Številne ameriške študije so sedaj predložile, da ima dodajanje folne kisline negativen učinek na starejše, ranljive ljudi. »Vemo, da folna kislina, brez vitamina B12 ustvarja probleme za starejše,« je povedala nutricionist Patrick Holford. Nekateri znanstveniki dvomijo v učinkovitost sintetično proizvedene folne kisline. Pozivajo k nadaljnim raziskavam.

Drugo jabolko spora je to, da je plemenitenje težko kovaško kladivo za odpiranje orehove lupine. Po ocenah bi naj dodajanje folne kisline kruhu letno obvarovalo 120 britanskih otrok pred spina bifida, ampak za vsakega otroka, ki bi ga tako rešili, bi moglo pol milijona ljudi (moški in ženske) jemati folno kislino. »Zakaj se ne osredotoči na potencialne mlade matere, in ne kar na celotno človeško populacijo, se sprašuje Holford.

Andrew Whitley, avtor knjige Bread Matters draži s vprašanjem, zakaj FSA ni predložila dodajanje folne kisline polnozrnatemu kruhu? Odgovor je preprost, ker jo le ta že vsebuje. »Zakaj FSA enostavno ne pove ljudem, naj jedo več polnozrnatega kruha?«

Ko pride do »plemenitenja« na splošno, si stojita nasproti dve strani, tisti, ki zagovarjajo primesi in tisti, ki bi radi, da ostane vse »po starem«. Za privržence naravne in organske hrane je plemenitenje nesprejemljivo. Kalcijev karbonat, recimo, dodajajo moki, da nadomestijo naraven kalcij, ki se izniči pri modernih procesi mletja. Potem se pojavljajo vprašanja, zakaj spremeniti naravne sestavine kruha v žagovino, in nato dodati kemikalije kot nadomestek tistega, kar smo odvzeli? Isto je s folno kislino. Polovico folne kisline v polnozrnati moki se izgubi med mletjem za pridobivanje bele moke.

Precej skrbi zbujajoče je, da konvencionalno predelana žita ne vsebujejo dovolj naravnih folatov, da bi vzgojili zdrave otroke. Ideal bi moral postati, da bi jedli hrano, ki je bila pridelana na rodovitni, zdravi zemlji, ki sama po sebi vsebuje mnogo naravnih hranil. Kje se bo vse to končalo? Zakaj ne oplemenitimo hrane z vsem možnim, kar bo mogoče kdaj našemu telesu primanjkovalo, samo za vsak slučaj?

Oziroma, zakaj se povsem ne odrečemo hrani in samo požiramo pisane tabletke kot v znanstveno-fantastičnih filmih? Ne potrebujemo nobenega, ki bi nam govoril, kaj nam jemo, ampak samo boljše obdelovalne metode zemlje (ki že obstajajo) in še več izobrazbe na področju zdravja in zdrave prehrane.

Vir: www.guardian.co.uk/