Piše: Tili Kojić, v novi Vivi www.viva.si

ZDRAVILNE GOBE – ČUDOVITO DARILO NARAVE
Slovenci se imamo za gobarski narod. Zelo radi jih jemo, čeprav jih poznamo precej slabo, saj nabiramo zgolj jurčke, lisičke, marele in kvečjemu še katero od več kot osemsto užitnih gobjih vrst, kolikor jih raste pri nas. Še manj je znano, da so nekatere med njimi tudi izredno zdravilne.

V tradicionalni medicini gobe že tisočletja slovijo kot zdravilno sredstvo, tako zaradi svojega preventivnega delovanja kot tudi zdravilnega učinkovanja pri številnih boleznih, Zahodna civilizacija pa ta čudodelni svet odkriva šele v zadnjih desetletjih. Gobe dolgujejo svoj ugled tudi temu, da kljub mogočnemu zdravilnemu delovanju skorajda nimajo neželenih učinkov.

Nekatere med njimi, zlasti svetlikava pološčenka (lat. Ganoderma lucidum, nemara bližje pa nam je japonsko poimenovanje reiši), so bile nekoč v naravi zelo redke, zato so si jih lahko privoščili samo kralji in premožni pomembneži. Zdaj svetlikavo pološčenko gojijo, zato lahko v njenih koristih tako v boju proti vsakdanjim boleznim, kot so prehlad in alergije, kot tudi proti raku uživamo prav vsi.

O izredni zdravilni moči gob, o razlogih za mikofobijo ali strah pred gobami ter o drugih razlogih, ki nas ovirajo, da bi v polni meri uživali v njihovih koristih, smo se pogovarjali z doktorjem biotehnologije Andrejem Gregorijem z Zavoda za naravoslovje, enim od največjih poznavalcev zdravilnih gob pri nas.

Začel je pred petnajstimi leti, v mamini kuhinji, pozneje pa si je na očetovi kmetiji v Podkorenu uredil sterilni laboratorij za vzgojo gob. Zavod za naravoslovje je ena od redkih ustanov v Evropi, ki sama goji gobe, vse od spore do odrasle gobe in iz njih pripravljajo različne pripravke.

Gobe in ljudje smo si zelo podobni
Gobe so po svoje zaščitnice življenja, meni dr. Andrej Gregori. Da so lahko uspešno preživele, so ustvarile učinkovite obrambne mehanizme proti številnim strupom, mikroorganizmom in virusom iz naravnega okolja. "Gobe in ljudje smo si zelo podobni, precej bolj, kot so si podobne gobe in rastline. Goba ne opravlja fotosinteze, marveč vdihne kisik in izdihne ogljikov dioksid.

Poleg tega raste na organski snovi, ki je pogosto podobna temu, kar jemo ljudje, razlika je le v tem, da goba presnavlja zunaj sebe, ljudje pa v sebi. Ker smo si tako podobni, imamo tudi iste nasprotnike, bakterije in viruse. Ko uživamo gobe ali glivni micelij, gobji imunski sistem uporabljamo za zaščito pred boleznimi," pravi dr. Gregori.

Polisaharidi naravni antibiotik
Delovanje gob je usmerjeno predvsem v spodbujanje organizma, da sam razvije in okrepi svojo lastno obrambo. Z vnovič vzpostavljenim naravnim ravnovesjem namreč lahko premagamo tudi najnevarnejše bolezni sodobnega časa. Pri tem je zlasti pomembno delovanje polisaharidov, spojin, ki po velikosti in obliki spominjajo na bakterijske celice.

Zaradi tega jih imunski sistem prepoznava kot antigene in začne ustvarjati protitelesa. Polisaharidi iz gob organizmu ne škodujejo, ustvarjena protitelesa pa se nadvse uspešno borijo proti patogenim bakterijam, ki nas redno napadajo, zato jih lahko imenujemo naravni antibiotik.

Hrana, ki zdravi
S temi in z drugimi snovmi medicinske gobe ne delujejo le proti bakterijam, temveč tudi proti virusom, uravnavajo krvni tlak, znižujejo raven holesterola in sladkorja v krvi, delujejo antioksidativno, protivnetno in diuretično, preprečujejo strjevanje krvi in pomagajo celo pri nekaterih vrstah raka.

V gobah so tudi pomembne snovi, imenovane triterpeni, ki pomagajo povečevati porabo kisika in krepijo odpornost proti stresu. Seveda je v gobah veliko hranilnih snovi, kot so beljakovine, vitamini in minerali, zaradi česar jih uvrščamo med nutricevtike – snovi, ki delujejo kot hrana in zdravilo obenem.

Preventiva in kurativa za vse
Uživanje zdravilnih gob koristi vsem, zdravim za preventivo, bolnikom kot podpora pri zdravljenju ter otrokom v primeru zdravstvenih težav, prehladov, alergij in nasploh pri padcu odpornosti oziroma oslabljenem imunskem sistemu. Primerno je tudi za hišne ljubljenčke.

Ne bojmo se gob!
Tradicionalna medicina je tudi v Sloveniji uporabljala zdravilne gobe, vendar je to znanje utonilo v pozabo, poleg tega sogovornik kot eno izmed ovir za večjo uporabo gob omeni celo nekakšno mikofobijo oziroma strah pred gobami. Ljudje so zadržani, ker so nekatere gobe strupene, obenem pa gobe fizično in energetsko veljajo za težko hrano, zato dolgotrajno uživanje ni priporočljivo, razen pri resnejših zdravstvenih težavah. Podobno je pri zdravilnih gobah.

"Koristno je opraviti nekajtedensko terapijo in jo nato prekiniti, čeprav ne povzroča nobenih neželenih učinkov. Zaradi neprekinjenega uživanja gobe sicer ne bodo škodovale, lahko pa postanejo 'bergla', kajti ko nastopijo zunanji pritiski iz okolja, bodisi telesni bodisi duševni, je človekov organizem že vajen pomoči, zato bi ga s tem le slabili." Najbolj priporočljive so krajše terapije spomladi in jeseni, ko nastopijo prehladi in utrujenost.

Za vsako bolezen raste goba
Sogovornik priporoča uživanje mešanice različnih vrst gob, saj v se v kombinaciji dopolnjujejo in tako bolje učinkujejo na imunski sistem. Lesna goba resasti bradovec je dobra za obnavljanje živčevja, pri prebavnih težavah (pri zgagi, težavah z želodcem in vnetju črevesja, celo pri raku na prebavilih). Šitake so primerne za krepitev imunskega sistema in zniževanje ravni holesterola v krvi.

Goba cordyceps poživlja, pospešuje prevzem kisika v kri in pospešuje presnovo, na Zahodu pa jo uporabljajo tudi za krepitev spolne moči pri moških. Raziskave, opravljene na prašičih, so pokazale, da so živali po uživanju te gobe postale veliko plodnejše. Ganoderma pomirja in krepi imunski sistem. Mešanico več vrst gob v prahu primešamo v različne pijače, jogurt, čaje ali omake. V Zavodu za naravoslovje iz medicinskih oziroma zdravilnih gob izdelujejo ekstrakte oziroma tinkture, prehranska dopolnila, prehranske pripravke in čaje.

Zakaj ni dokazov?
Kljub izjemnemu zdravilnemu potencialu gobe spadajo med najmanj raziskane zdravilne "rastline". Raziskovanje ovira zlasti njihova naravna sposobnost vsrkavanja elementov in spojin iz neposrednega okolja, saj temperatura, rastišče in podnebne razmere pomembno spreminjajo vsebnost zdravilnih učinkovin pri posameznih vrstah gob.

Vprašljivost kliničnih raziskav
Dr. Andrej Gregori opozarja še na eno težavo, ki nastopi pri znanstvenih raziskavah: "Čeprav sem znanstvenik, se mi zdi, da je znanost v zadnjih letih malce zašla s poti. Zgrešeni se mi zdijo predvsem testi, kot jih izvajajo zdaj. Zasnovani so namreč tako, da spojine testirajo na posameznih celicah, pri čemer se opirajo na upanje, da bodo enako delovale tudi v tako zapletenem organizmu, kot je človeško telo.

Toda pri zdravilnih rastlinah in gobah, denimo pri že omenjeni svetlikavi pološčenki ne moremo govoriti zgolj o eni učinkovini, kot denimo pri zdravilih, pač pa o stotinah različnih triterpenov in polisaharidov, če naj omenim samo te. Na drugi strani sem hvaležen, da je tako, kajti če bi bilo enostavneje, bi farmacevtska industrija to že izkoristila. Izdelki z eno samo učinkovino, ki bi dobro prestali klinične teste, bi najbrž lažje prišli do porabnikov, vendar bi bili tí obenem prikrajšani za preostalih 99 odstotkov dobrih snovi iz gob."

Čeprav so zanimanje za uspešnost zdravilnih gob pokazali tudi nekateri slovenski zdravniki, se je zataknilo prav pri dokazih kliničnih študij, ki so jih zahtevali za resnejšo obravnavo. "Razumljivo je, da so previdni, saj je pritisk informacij zelo močan, vendar pogrešam odprtost za novosti, ki bi ljudem nedvomno utegnile pomagati," pravi sogovornik.

Stroga slovenska zakonodaja
Zaradi ovir, ki jih postavlja slovenska zdravstvena zakonodaja, je svetlikava pološčenka skoraj edina goba, ki jo je pri nas mogoče enostavno registrirati kot prehransko dopolnilo, čeprav bi si takšen status zaslužila še množica drugih, denimo šitake, cordycepsi, resasti bradovci, pisane ploskocevke in druge, ki so že desetletja v prodaji kot hrana, v obliki prahu in čajev po vsej Evropski uniji, ponekod po svetu pa celo kot zdravila.

Zdravilno moč gob so nekoč poznali tudi v Sloveniji. Lekarniško macesnovko so uporabljali proti kašlju, v enak namen je bila v rabi brezova odpadljivka, katere pripravki krepijo lase in nohte. Bukove kresilače in brezove odpadljivke so uporabljali proti črevesnim zajedavcem, vse naštete gobe pa vsebujejo polisaharide oziroma beta glukane, ki krepijo imunski sistem in ga pripravljajo za učinkovit boj proti številnim boleznim.

Kako medicinske gobe delujejo?
Zdravilne gobe krepijo imunski sistem s tem, da spodbujajo nastajanje interferonov, zatem interlevkinov 1 in 2, prek njih makrofagov – velikih celic ubijalk. Poleg protibakterijskega in protivirusnega delovanja ščitijo organizem pred ionizirajočimi sevanji in imajo vrsto drugih koristnih učinkov na organizem: čistijo jetra, ledvice in krvne žile, sodelujejo pri obnovi bronhialnega epitelija ter pomagajo pri sladkorni bolezni, revmi in aterosklerozi.

Viva predstavlja  
Zavod za naravoslovje (www.zanaravo.com) je neprofitna organizacija, ki se ukvarja z gojenjem medicinskih in jedilnih gob ter z izdelavo pripravkov in prehranskih dopolnil iz njih. Skupaj z raziskovalnimi ustanovami v Sloveniji in tujini izvajajo raziskave ter razvijajo nove tehnike gojenja gob, pridobivanja njihovih zdravilnih učinkovin in testiranja njihove farmakološke aktivnosti. Poleg tega raziskujejo možnosti za vnovično razširitev ogroženih vrst gliv v naravi in ter za uporabo gliv za potrebe zmanjševanja škodljivih vplivov človekovega poseganja v naravo.

Tili Kojić