Tako se glasi popolni Juvenalov izrek, ki se mu je utrnil med opazovanjem športnikov. Vsem nam pa je bolj poznana okrajšana verzija: »Zdrav duh v zdravem telesu«. To bi pomenilo, da je zdravo telo predpogoj za zdrav duh.
Ljudem zdravje, predvsem telesno, že od nekdaj veliko pomeni. In merilo telesnega zdravja je predvsem lepota. Tako smo že nekaj časa priča (ženskemu) telesnemu kultu. Brhke mladenke nas spremljajo, ko sedimo v avtu, na kolesu, se sprehajamo po mestu in se nam potiho smehljajo. Glede na »prenovljen« Juvenalov rek sedaj sprašujem, koliko zdravega duha tiči za vsemi temi zdravimi (lepimi) telesi? Imeti zdravo telo brez zdravega duha je nesmiselna celota.
Človek je torej posplošeno rezultat zdravega telesa in zdravega duha. Čeprav se prehranjuje s prvovrstno (ekološko pridelano) hrano, se poslužuje telesnih aktivnosti, a hkrati ne nadgrajuje svojega duhovnega razvoja, človek ni celoten. Velja seveda tudi obratno; zgolj razvijanje duhovnih sposobnosti še ne pomeni razsvetljenja.
Kljub temu, da bi moral človek preseči svoje fizično telo, se odvezati od njega, se zdi v časih (neverjetnih) ekoloških ujm, vojn, genetskega inženiringa, prav ta material »telo« nekaj zelo resničnega in oprijemljivega. Barbara Ann Brennan v svoji knjigi Prebujajoča svetloba piše, da je s stališča duhovnosti telo sredstvo, ki nam pomaga opravljati naše naloge. Torej ga moramo ohranjati zdravega, ampak tudi čistega in prosojnega, da lahko živimo v čim popolnejšem ravnovesju z naravo in smo čim bolj dovzetni za višje čutno zaznavanje.
Časi se spreminjajo in z njimi se spreminjajo tudi prehrambene piramide, ki se jih vsi dobro spominjamo iz šolskih klopi. Prav tako se je z visečim mostom začel povezovati prepad med »izvedenci za telo« in »izvedenci za duha«. »New agerji« so začeli padati s svojega visokega prestola in »telesneži« so se začeli povzpenjati nanj.
Srečali so se nekje na sredini.
Valerija Hozjan
|
»Upajmo, da je v zdravem telesu tudi zdrav duh«
Prispeval/a: titanic dne torek, 16. oktober 2007 @ 12:04 CEST
Na telesu se tudi vidi, kako se človek prehranjuje, koliko časa nameni počitku in kakšno je njegov pogled na življenje. To so strokovnjaki že ugotavljali in nekaj bo držalo na tem, kot npr. tisti, ki je več let nesrečen, žalosten ima povešena ramena, pogled usmerjen navzdol kakor tudi kotičke ust. Hoja izraža način reagiranja in stil življenja. Vsak gib, morda prekrižane noge, praskanje po bradi… da ne govorimo o fizičnih bolečina in boleznih, ki doletijo posameznika. Vemo, da več kot ¾ vseh bolezni psihičnega stanja, posledica naravnanosti in odnosa do življenja. Ravno kronične bolezni pokažejo negativni pogled na svet okoli sebe, na iskanje krivcev za svojo nesrečo zunaj nas.
Duhovna pot je celostna in se odraža ne le na duhu ampak tudi na telesu. Bližje kot smo sprejemanju situacije, na katero ne moremo vplivati, tako kot je in razmišljanju ter delovanju v smeri »kaj lahko jaz naredim pri tem, ko se slabo počutim«, bolj postajamo tudi telesno zdravi in manj je možnosti za kronična obolenja. Telo nas le opozarja, da delamo in mislimo nekaj narobe. Ko se tega zavemo, lahko prisluhnemo kaj nam telo sporoča, kakšno hrano in način prehranjevanja je za nas najboljši in pa nenazadnje gibanje na svežem zraku ter duhovna naravnanost.
Je pa res, da potrebuje človek veliko ponavljanj tudi še potem, ko se zaveda, kaj je dobro zanj, kaj šele prej, ko misli drugače, ne posluša sporočil telesa in dela ter misli sebi v škodo.
lp Titanic