Rastlina v meni
se je spremenila v žensko,
ki so ji korenine namenile
rast in cvetenje.

Zakon narave ki sledi,
se razlaga v besedah
in z obličjem onkraj časa
nebeških vrtov Adama in Eve
in daljnega ledenega spomina
talitve in otoplitve voda,
v doseženem vrenju,
sparitvah, dežju,
vesoljnem potopu
in ujeti besedi v kaplji vode,
ki se je rešila v Noetovi barki.


Postanejo menjave,
ki krožijo
kakor dan in noč,
kakor letni časi,
kakor kri besede,
ki uslišijo prerojenje
rastline z besedo.