Zavest v snovi ali snov v zavesti?
Večina je danes prepričana, da lahko na vseh področjih le znanost ponudi prave odgovore; tudi jaz sem se precej poglabljal v posamezne teorije. Toda poskusi, da bi v okviru materialističnega koncepta našel vsaj zasilne odgovore na vprašanja v zvezi z nesnovnimi pojavi, so izzveneli prav komično.

Pomanjkljivosti koncepta materialnosti so se seveda najočitneje pokazale, ko sem poskusil z njim vsaj za silo razložiti enega od najpomembnejših pojmov: zavest. Temu pojavu sem hotel za vsako ceno priti do dna, saj mi je bilo jasno, da je ključ do globljega razumevanja stvarnosti in samega sebe.

V šolah učijo, da je življenje človeka neločljivo povezano s telesom, tisto, kar je neizogibno za njegovo delovanje, pa je zavest.Ko umreš, naj bi se zavest izgubila, izginila neznano kam. A da je to res tako, ni dokazal še nihče. Prepričan sem bil, da zavest ob smrti ne more preprosto ugasniti, izginiti. Če je verjeti tej trditvi, so v zmoti vse religije, ko govorijo o nesmrtni duši. Zavest se slejkoprej povezuje s pojmom energije. Izničenje zavesti je tako v nasprotju s fizikalnim zakonom o ohranitvi energije. Energije – kot trdi znanost – ni mogoče niti ustvariti niti uničiti.

Kako znanost pravzaprav obravnava zavest? V ospredje postavlja možgane in zavest opredeljuje kot posledico elektro-kemičnih procesov, ki se pojavijo oziroma razvijejo v njih. Možgani naj bi bili središče in sedež zavestiter potemtakem nujen pogoj za njen obstoj. Trditev, da se zavest lahko pojavi le v možganih, pomeni, da je telo prvotno in neobhodno za obstoj zavesti. To je v skladu z osnovno premiso materialističnega svetovnega nazora, po katerem je snovnost osnova vsega, kar obstaja. Obenem pa je to v nasprotju z verskimi koncepti, ki trdijo, da vse, kar obstaja, oživlja »duh«. Zdi se, da sobivanje dveh nezdružljivih konceptov – znanstvenega in verskega - zdaj ni pretirano moteče. Izrazu duša se človek preprosto ne more izogniti. Ko bi ta izraz ali tisto, kar pomeni, črtali iz besednjaka, bi življenju vzeli bogastvo in globino. Mučilo me je naslednje vprašanje: glede na to, da znanost ne priznava duše – ali je duša sopomenka za zavest?

Da bi razčistil vprašanje, ali so možgani neizogibni za delovanje zavesti, sem si pomagal tako, da sem ga nekoliko zasukal: se zavest pojavi v trdni snovi ali se snov pojavi v človekovi zavesti? Razmišljal sem takole: nikakršnega dvoma ni, da se zavedanje snovnih predmetov, tudi telesa, pojavi v zavesti človeka. Zavest je očitno nujna za ugotovitev in spoznanje, da nekaj snovnega obstaja. Ko ne bi bilo mene - opazovalca, ki se zavedam in opažam, bi konkreten, objektiven snovni svet sicer lahko obstajal, ne bi pa bilo nikogar, ki bi ga opazil. Morda bi temu kdo oporekal, češ, ga bopa opazil kdo drug. A tudi ta brez zavesti ne bi opravil nič bolje. Kaj pa možgani, ki jih imam? Ali se pojavljajo kot miselni pojav v moji zavesti, kot del podobe telesa, ali so kje zunaj moje zavesti? Odgovor je nedvoumen. Pojavijo se v zavesti.

Možgane resda pojmujemo kot sedež zavesti, a možgani so tako kot vsi drugi predmeti le podoba v zavesti. Zavest je tista, v kateri se pojavita zamisel in slika o možganih. Zamisel in slika v možganih pa nista isto kot snovni možgani sami! Zavest se ukvarja z zamislimi in predstavami, ne pa s snovnimi predmeti. To je ugotovitev, ki ima velikanski pomen. V zavesti operiramo s pojmi, ne s trdno snovjo!  V zavesti se pojavljajo slike o predmetih, ki so plod budnega opazovanja ali sanjanja. Res je, da si – dokler smo v fizičnih telesih – zavest težko predstavljamo brez fizičnega medija (možganov), toda dejstvo je, da se zavest lahko loči od telesa (npr. pri astralni projekciji) in opazuje telo izven sebe. Izkustva začasno klinično mrtvih oseb to potrjujejo. Očitno zavest ne biva nujno v možganih, zato ti ne morejo biti izvor zavesti same. Moje spoznanje je, da je zavest primarnejša kot možgani, nesnovni svet pa je širši od snovnega in le-tega vsebuje kot svoj specifičen del. Možgani so organ, v katerem se zavest opredmeti; so fizični organ skozi katerega se zavestni pojavi preslikajo v fizični svet. A ta preslikava v snovnost ni nujna za obstoj zavesti.

SE NADALJUJE

Zoran Železnikar
Vir: www.prisluhni.si