strong>Pomen spoznanja, kdo sem
Pri spoznavanju miselnega drevesa seveda ne moremo mimo obravnave misli. O tej neskončni temi je bilo že marsikaj povedanega, a še marsikaj nepovedanega obstaja. Od kod prihajajo misli, ki se porajajo v zavesti? To je zahtevno vprašanje, ki ga bomo obširneje obravnavali v kasnejših besedilih. Ali se lahko misli rodijo zunaj naše zavesti? To očitno ni mogoče, kajti kako bi zunaj nas nastale misli lahko prišle v našo zavest? Ali so misli pojavi, ki lahko nastanejo še kje drugje kot v zavesti?

Po materialistični predstavi misli kot elektrokemični pojavi nastajajo v možganih, fizični tvorbi našega telesa.

V procesu telepatije se lahko prenašajo na poljubno razdaljo v možgane drugega človeka, kjer se verno obnovijo. Pri tem ni pomembno, ali je drug človek od nas oddaljen 1 m ali 1000 kilometrov. Razdalja na proces ne vpliva. Omejitev hitrosti gibanja (na svetlobno hitrost), ki velja v fizičnem svetu, naj bi tu ne imela vpliva. To pomeni, da zakoni materialnega sveta v duhovnem svetu ne veljajo. Ali tedaj lahko računamo, da je z zakoni materialnega sveta možno popisati duhovne  pojave?

Pojavlja pa se vprašanje, ki je še kako pomembno: če je v procesu telepatije, ki je dokazano dejstvo, možno prenašati misli v zavest drugega, ali so misli v naši glavi res naše ali pa nam jih lahko vceplja nekdo drug, poljubno oddaljen od nas? Kako vem, ali je določena misel »moja« ali vsiljena, na primer s strani višje inteligence, ki bi morda želela z nami manipulirati? Tu se ponuja pomembno spoznanje, ki potrjuje pomen zavedanja o svojem pravem bistvu: če vem, kdo v resnici sem, kaj je življenjska bit v meni, tedaj tudi vem, ali je določena misel moja (v skladu z menoj in mojimi predstavami) ali ne. V nasprotnem primeru sem lahko podoben robotu, ki izvaja (tuje) programe.

Misli so dveh vrst. Ene so takšne, ki jih stvarnost potrjuje, druge pa ne odsevajo resnice oz. nimajo realne podlage. V drugo skupino uvrščamo misli, ki jih imenujemo strah ali neznanje. Proces duhovnega napredovanja je proces, v katerem zmanjšujemo drugo skupino in krepimo prvo. Krepiti znanje in zmanjševati neznanje je poslanstvo vsakogar od nas.

Smisel bivanja je pridobivati izkušnje, izkušanje pa je proces, ki ga usmerjajo misli - želje. Z izkušnjo misel iz domene neznanja pretvorimo v misel, ki odraža pridobljeno izkustvo. V zemeljski stvarnosti je za to potreben čas. V dovolj dolgem časovnem obdobju, ki se meri z merili evolucije, vse neznanje nadomesti znanje. Najvišje znanje pa je, da je vse, kar doživljamo, le prepričljiv privid. Tako vsaj pravi modrost, ki jo najdemo v spisih številnih starih ljudstev vzhoda. Če je to res, se velja vprašati, ali je sploh kaj, kar trdno verjamemo in izkušamo, resnica.

SE NADALJUJE

Zoran Železnikar
Vir: www.prisluhni.si