Osnovni arhetipi
Kot smo omenili, je ključ za odkritje odgovora na vprašanje »kdo sem« v razumevanju in obvladovanju zavesti. A zavest je nekaj zelo kompleksnega. Ni le kot filmsko platno, na katerem se odvija film našega življenja, le da v treh dimenzijah in oplemeniteno s čutnimi senzacijami. Prisoten je tudi občutek, da obstaja opazovalec - nekdo, ločen od vsemogočih oblik in idej a povezan s telesom, ki opazuje to silno čudo kreacije.

A kako se lahko vse to, kar se vidi in dogaja, sploh pojavi v zavesti? Kaj je tisto, kar omogoči njihovo eksistenco? To bi radi ugotovili. Vemo, da imajo pri vsem tem zasluge tudi arhetipi prostor, čas, materija in energija. Govorimo o fenomenu prostor-čas (po Einsteinu), ter o fenomenu energije in mase, ki se prelivata drug v drugega. Brez njih zaznava v 3D stvarnosti ne bi bila takšna, kot je.

Pomembno je, da se pomena teh arhetipov zavedamo in prepoznamo njihov pomen za oblikovanje naše realnosti. Zavest tako postaja vse manjša uganka.

Vse obravnavane arhetipe zelo dobro popisujeta in razlagata vsaj dva odlična avtorja: Eckhart Tolle (/69, 76/) in Peter Russell.

Prostor

Praznina ali prazen prostor je bistvo vsega. Vse, kar obstaja, prežema - znotraj in zunaj -praznina, ki jo imenujemo prostor. Rečemo ji tudi eter ali "duhovni svet", saj praznina sama ni povezana z nobeno substanco. Praznina ali "nič", ne more postati objekt spoznanja. Ne morete je razumeti. Prostor nima "obstoja". Čeprav sam nima obstoja, omogoča drugim stvarem obstoj.

Ali si lahko predstavljate kakršnokoli obliko ali predmet, če ne bi obstajal prazen prostor? To ne bi bilo mogoče, kajne? Predmeta preprosto ne bi bilo kam namestiti, da bi zavzel svoje mesto.

Če nič razen "prostor" ne bi obstajalo, ne bi vedeli zanj. Zaveste se ga šele potem, ko vidite v njem predmet. Predstavljajte si sebe kot točko, ki plava v neskončnem praznem prostoru. Nič zvezd, sama praznina. Nenadoma prostor ne bi bil več neskončen; sploh ga več ne bi bilo! Ne bi bilo hitrosti, premikanja od ene do druge točke. Da bi razdalja in prostor obstajala, morata obstajati vsaj dve referenčni toči. Prostor prične obstajati, ko Eno postane dva ali dve milijardi, vseeno. Svet in prostor nastaneta istočasno.

Nič ne bi moglo obstajati brez prostora, pa vendar je prostor - nič. Pred trenutkom velikega poka ni obstajal prazen prostor, ki bi čakal, da se napolni. Obstajalo je smo tisto Duhovno - Eno. Ko je Duhovno Eno postalo "deset milijonov stvari", je bil prostor nenadoma tu in omogočal eksistenco množici. Odkod je prišel prostor? Ga je ustvaril Bog, da bi namestil Univerzum? Seveda ne. Prostor je nič, torej nikoli ni bil niti ustvarjen.

Prazen prostor je pogoj za to, da kakršnekoli oblike lahko obstajajo (v naši zavesti). Pri tem je tudi prazen prostor le - temeljna ideja, ki omogoča obstoj drugih idej o oblikah.

Materialni predmeti torej ne bi mogli obstajati, če ne bi bilo nečesa povsem nematerialnega - prazen prostor - ki pa je v domeni nedoumljivega (duhovnosti). Ali lahko torej govorimo, da je materialnost primarna?

Se nadaljuje

Zoran Železnikar
www.prisluhni.si