Veliki Zakon
Dolgo prej, preden jasno razumemo vesolje, uporabljamo razum, in dolgo prej, preden spoznamo, kako je zastavljena pravičnost, z duhovno zaznavo spoznamo, da jo je zasnoval duhovni zakon. Vsak poseduje naravno željo po pravičnosti, in veliki zakon, ki vlada svetu, poskrbi za njeno izpolnitev, prav tako kot poskrbi za potešitev intelektualne narave in čustev. V vseh zunanjih dogajanjih med ljudmi in med človekom ter Bogom obstoja popolna pravičnost. Ne smemo ocenjevati pravičnosti z našimi čutenji, ampak na podlagi tega, kaj je najbolje za dotično osebo.

Zato je zaželeno, v praksi izgradnje značaja, da sprejmemo vse stvari, ki prihajajo k nam, kot da prihajajo iz roke Boga. Če se pojavi neka bolezen ali velika težava, tega ne obžalujte in si ne želite, da se to ne bi pripetilo, ampak spoznajte, da je to stvar, ki jo najbolj potrebujete, sicer v tem moralnem svetu ne bi prišla k vam.

S situacijo se morate soočiti z živahnostjo in s pogumom, z modrostjo in z razigranim ter ljubečim srcem. Presezite jo, če mislite, da jo je potrebno preseči; podredite se ji, če mislite, da je to najboljša pot za izgradnjo značaja. Toda v vsakem primeru ji poglejte naravnost v obraz in se odločite, da boste iz nje potegnili to, kar je v njeni moči, da vam ponudi.

Po drugi strani pa bodite pazljivi, ko k vam pridejo prijetne stvari - blagostanje, vpliv, hvala ali slava, dobro zdravje, lepota. Te so prav tako nevarne kot težave in ne bolj zaželene, razen če nimate moči značaja (v vseh treh oddelkih), da se z njimi pomerite brez škode za sebe in druge. Nekdo, ki želi hoditi po tej poti, mora spoznati utvarno naravo ugodja in bolečine in odkriti - čeprav mora to zveneti dokaj čudno tistim, ki tega še niso izkusili - da lahko iz obeh potegnemo veliko sreče.

Izogibanje obžalovanju je zato ključ do uspeha. Je splošno načelo, da razburjenost izbriše moči značaja, dokler le-ta traja; in obžalovanje je oblika razburjenosti, ki je najbolj trajnega tipa. Res je, da obstajajo stvari, proti katerim se je potrebno boriti, vendar ne s sovraštvom, vznemirjenostjo in obžalovanjem. Pogosto se zgodi, da je naš sovražnik dejansko naš najboljši prijatelj. V celem svetu ni nič takega, kar ne bi mogli uporabiti za razvoj značaja. Zato verjemite v zmago dobrega in vodite duhovno življenje celo v tem svetu.

Eden izmed načinov, da se izognemo obžalovanju, je ta, da se vzdržimo pripisovanja krivde drugim. Hvala je prav tako zelo dvomljiva, saj vključuje to, da sebi pripisujete vlogo sodnika. Dejansko je vsaka hvala drugih v bistvu samo-hvala. Toda obsojanje je še bolj nevarno, ker na splošno povzroči več razburjenja. Razburite se zaradi tega, ker drugi ljudje ne naredijo tistega, kar mislite, da bi morali narediti. Intelektualna kritika drugih je koristna, ker je del preučevanja človeške narave. Vedno je neškodljivo preučevati tiste, ki se od vas razlikujejo, ker so verjetno pridobili nekaj, kar ste vi spregledali. Toda navada čustvene kritike je zapravljanje energije, ki jo potrebujete za vaše lastno delo.

V življenju Yudhishtire, enega od hindujskih epskih herojev, najdemo izjemno ilustracijo teh načel. Kralj Yudhishtira je bil zelo pravičen mož, a nekoliko slaboten na nekaterih področjih. Ko ga je stric Shakuni izzval na igro kock, ni hotel zavrniti povabila, ker bi bilo to v nasprotju z običaji njegove kaste in časa. Hazardiranje ga je vznemirjalo in Shakuni, ki je bil bister slepar, ga ni spustil iz rok, dokler kralj ni izgubil svojega kraljestva in vsega, kar je posedoval. To je pripeljalo do prepira, ki se je končal z veliko vojno, ki je Yudhishtiri prinesla najbolj strašne preizkušnje.

Po vojni, med katero je Yudhishtira izgubil vse svoje brate in prijatelje, se je potikal po osamljenem kraju le s psom, ki je postal njegov prijatelj. Pred njim se je pojavil Deva in mu povedal, da je za njega napočil čas, da odide in uživa v blaženosti nebes. Toda, z vsemi zagovori in argumenti je trmasto zavračal možnost, da bi zapustil žival, ki je bila odvisna od njega. Zaradi tega se je pes spremenil v veličastnega Devo. Yudhishtira je s tem pokazal veliko moč značaja in vsi trije so se skupaj povzpeli v nebesa.

Yudhishtira se je nato po nebesih oziral za svojimi brati in prijatelji, in ker jih ni našel, je vztrajal, da ne more uživati blaženosti nebes, dokler ni prepričan, da jih z njim delijo tudi tisti, ki jih je imel rad. Njegova tovariša sta ga spremila v temno področje, kjer je lahko slišal ječanje svojih bratov. Ko je zvedel kje so, ni hotel zapustiti tega nesrečnega kraja in je raje ostal tam, da bi jih tolažil.

Še enkrat se je prizor spreobrnil in Yudhishtira se je znova znašel v blaženosti nebes, skupaj s tistimi, ki jih je ljubil. Spremenil se je iz dobrega, slabotnega človeka v dobrega, a močnega moža, vse zaradi hazardiranja s Shakunijem, preko varanja. Kot je rekel Shri Krishna: Sem pri sleparjih kockanje, ...

Čas je, da se odpovemo hotenju, ki vključuje poraz, in se naučimo videti resnico ter uporabiti tako voljo kot ljubezen. Ko bomo to opravili, bo celotno vesolje spremenilo svoj obraz do nas in ne bo več dolgo, ko boste vstopili v višje in bolj duhovno stanje bivanja, za katero je naše človeško stanje le zgodnja vajeniška doba.

KONEC

Prevod: Anton Rozman

Prevedeno z dovoljenjem Teozofskega društva na Filipinih iz Theosophical Digest, 2nd quarter 1993. Taking Charge of Your Life, copyright 1985, The Theosophical Publishing House, 306 West Geneva Road, Wheaton, Illinois, U.S.A.

Vir: www.teozofija.info