Nekatere stvari se moramo ljudje v življenju učiti, da bi jih znali narediti. Učenje vsebuje čas. Torej, da se nekaj naučim potrebujem neko količino časa, kar pomeni, da je cilj mojega učenja postavljen nekam v psihološki čas prihodnosti.

V življenju je še marsikaj drugega, kar je tudi izrednega pomena za mene kot posameznika in to je konstantno občutje zadovoljstva, sreče, izpolnjenosti, modrost, ki deluje skozi mene, harmoničen odnos z naravo in stvarstvom nasploh. Za vse to pa ne potrebujemo niti prihodnosti niti preteklosti. Še več, ta psihološki čas je zgolj ovira na tej poti.

Da je mogoče to drugo "znanje" veliko bolj pomebnejše od vseh tistih znanj, ki so mi jih "vsiljevali" leta in leta kot nekaj absolutno pomembnega, ugotovim šele takrat ko vsaj za nekaj sekund dnevno začutim v sebi, da obstaje še nekaj, nekaj globljega, mirnejšega, močnejšega, bogatejšega. Dimenzija zavedanja, ki mi da poleg vsega ostalega tudi sposobnost razumevanja vsega tistega, za kar sem si leta in leta razbijal glavo in se neuspešno spraševal zakaj?

In že na tej prvi stopnici v globine sebe občutim sposobnost ustvarjanja. Nekoč sem si zaželel nekaj, res skoraj nemogočega in v treh tednih sem globoko v tej moji želji. To se mi je resnično zgodilo in bil sem tako prestrašen in osupel in ne vem še koliko vseh možnih različnih čustev se je podilo v mojem telesu, da nisem prišel k sebi kar nekaj mesecev in ves ta čas je bilo moje življenje natančno tisto kar sem si želel, o čemer sem sanjal...vse od ljudi, denarja, avtomobilov, potovanj in še in še.

Kasneje sem pričel iskati in iščem malo tukaj malo tam, pa tisoče let nazaj, pa danes. Sprva se mi dozdeva, da so nemara posamezniki tisti, ki so v zgodovini posameznih civilizacij zakrivili, to naše neznanje danes. Glede na to da je bila skupina ljudi že tisoče let nazaj, ki je imela znanje, o nekaterih čudežnih veščinah, in se je vse to prenašalo naprej skozi čas, bi mogla biti Zemlja danes z eno besedo povedano ...Raj. Pa zakaj ni?

Zato, ker vsak dan z vsesplošnim globalnim načinom šolanja, vzgoje, z verovanjem v tradicionalne dogme, le krepimo že tako ali tako premočno samouničevalno energijsko polje v nas, ki mu lahko rečemo ego. Torej s tistim kar ocenjujemo kot normalno in popolnoma običajno, uničujemo sebe in krepimo našega nespornega gospodarja ; mišljensko energijsko polje ...ego.

Glede na to, da je vse kar sploh obstaja le neka specifična vrsta energije, lahko popolnoma fizikalno razumemo energijsko polje, ki mu rečemo ego. Energijsko polje, ki živi skozi človeka, ego ki človeka neposredno uporablja za svoje lastno in omejeno delovanje.

Kljub temu, da tega verjetno ne boste mogli v popolnosti umsko razumeti, ... je pa v vas nekaj mogočnejšega kot je ego. In tisto nekaj se bo ob branju podobnih besed, ob branju besed resnice ki prihajajo iz zavestne navzočnosti, pričelo prebujati in siliti ven na plano skozi še tako močno egovsko prisotnost.

Veliko preveč je še ljudi, ki so tako močno egovsko obvladani, da bi bilo za njih branje tega mojega sestavka prej mučenje kot pa prijetno branje.

Vsi vi, ki pa občutite neko obliko prijetnosti ob mojih sestavkih, nikar se ne ustavite in ne obupajte, ignorirajte vsakršne dvome v sebi, Ste blizu in ne manjkajo vam niti metri niti ure do tam, če ne drugače vas bo vsako novo spoznanje iz dneva v dan vse bolj bližalo in bližalo in ko boste lahko nekaj minut mirno sedeli v tišini, doživeli "satori", potem boste kot mlada rastlina, ki je ravnokar pokukala iz zemlje, da se razcveti v najlepši cvet.

Hvala