Vrt je prostor za delo na duši in na zemlji.

V 15. stoletju, v tej domiselni in vitalni periodi italijanske kulture, Quattrocento, je lahko oseba v sijaju kamna zagledala in ujela žarenje zvezd ali obiskala vrt in našla mnogo lepo urejenih področij posvečenim planetom. Tako na nebu kot na zemlji, so imeli navado reči, ko so povzemali starodavne Emeraldove tabele. Ideja je bila povezati duhovno sfero zvezd z zemeljskim vsakdanjikom – duhovnost in dušo torej.

Potrebujemo bogatejše, bolj prizemljeno, bolj poetično razmišljanje o ekologiji, ki ne vključuje samo zaščito planeta, ampak tudi oplemenitenje človeškega življenja na njem.
Renesančni vrtovi nam dajejo namige, kako bi lahko razvili interplanetarni stil ekologije.

Kot prvo je pomembno, da vemo, da ima duša različne vsakodnevne potrebe. Da so naši predniki opisali te potrebe so uporabili tradicionalne predstave o planetih, vsaka je predstavljala skupek čustev ali aspektov vsakdanjega življenja. Mogoče potrebujete vrt za lepoto rastlin, dreves in rož – Venera. Mogoče se razgledujete za prostorom, kjer bi se lahko neomejeno pogovarjali s prijateljem – Merkur. Mogoče potrebujete neko vodno telo ali vodnjak za odsev – Luna. Vrt je lahko dober prostor za vrtno zabavo – Jupiter. Lahko pomiri jezo – Mars. Lahko ponudi sončnen kraj za dobro počutje – Sonce. Vrt lahko vključuje tudi senčnati predel za odmaknjenost – Saturn.

Mogoče prepogosto razmišljamo o ekologiji, kot o golem znanstvenem izrazu oziroma smo ujeti v samo en aspekt narave. Nekaterim je všeč Dianin duh divjine, odmaknjenost od vzgojene lepote rož in pravilno oblikovanih vrtov. Spet drugi spoštujejo Demetrov aspekt zrnja, hrane in kmetovanja in jim je malo mar za cepljena in obrezana sadna drevesa.

Vrt je prostor za delo na duši in na zemlji.

Vrt je obdelan del zemlje, ki je bil ustvarjen za različne potrebe telesa, duše in duha. Planet je en sam vrt in ni naključje, da mnoge mitologije govorijo o tem, da se je človeško življenje začelo na vrtu. Po duši smo vsi vrtičkarji.

Mitologija moderne dobe teži k temu, da ob pogledu na zemljo vidi le njeno produktivnost, pridelek in dobiček. Ali pa si predstavlja gromozanski študijski laboratorij. Seveda, analiziranje je dobro, ampak obstajajo tudi ostale točke, ki jih ne smemo zanemariti. Ekologija je tako blizu umetnosti kot znanosti, je duhovna vadba, in študija narave. Ekologija pomeni ustvarjanje ustreznega okolja, a njen namen je tudi obvarovanje divjine. Ekologija se vrši v mestih in na podeželju.

Živimo v pragmatičnem obdobju, kjer vladajo jasna dejstva tistim, ki srkajo naravne vire, kot tudi tistim, ki si želijo bolj sorodne vezi z naravo. Navzlic temu nas ohranjanje lepote in miline dela človeške, so rekli renesančni platoniki, in nas pripravlja za bolj obzirno sodelovanje z našim svetom. Ekologi so mogoče spoznali, da obvarovanje Zemlje zahteva določeno mero srčne nege, ki jo neguje ljubezen, navade in obnašanje, tako na vrtu kot tudi v gozdu.

V enem izmed njegovih pisem je Marsilio Ficino, kolovodja magičnih filozofov in umetnikov v 15. stoletju, povedal, da lahko iz življenja odpravimo bridkost in mu natočimo jasnega in čistega vina. Pravi, da je za to potrebno zmernega epikurejca, vegetarijanskega duhovnika in astrologa, ki ima zelo dobra vina. Misleč in boječ, da je koga užalil, je še hitro dodal: “Ups, mogoče sem šel predaleč. Spoštujem tudi Ceres-o, boginjo vrta in njena jabolka ter zelje.”

Obstaja mnogo slik, ki prikazujejo Devico Marijo, ki bere na vrtu, ko ji angel sporoči, da je brezmadežno spočela. Zunaj v naravi odkrijemo nujne poganske duhove vode, zemlje, zraka in rastlinstva. A v ograjenem vrtu slišimo angelski glas, ki nam oznanja našo usodo. Dano nam je neprecenljivo sporočilo na najbolj dragocenem kosu zemlje.

Spomnimo se izredne Botticellijeve slike, poznane pod imenom La Primavera (Pomlad). Ta velikanska slika prikazuje Venerin vrt skupaj z vsemi duhovi, ki jih slavijo ekologi – nemirni vetrovi, zelena trata in pisano cvetje. A na sliki je še vedno dovolj prostora za tri bogove – za Venero, Erosa in Merkurja – ter tri gracije – poznane pod imenom lepota, veselje in zadržanost.