NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

petek 17-maj
  • EKO 9: Oči v skali

  • sobota 18-maj
  • Mesec mode v muzeju

  • nedelja 19-maj
  • Čarobna glasba Harryja Potterja

  • ponedeljek 20-maj
  • Eksluzivni spletni darshan Paramahamse Vishwanande

  • torek 21-maj
  • Ustvarjalnice z Galerijo C.C.U.: Morske pošasti

  • sreda 22-maj
  • 27. Slovenski dnevi knjige v Mariboru

  • četrtek 23-maj
  • Povabilo za sodelovanje na Veselem dnevu prostovoljstva 2024

  • nedelja 26-maj
  • VegaMarket v Mariboru

  • ponedeljek 27-maj
  • Still Corners (UK) - 27. 5. 2024, Škofjeloški grad - Festival In Memoriam prof. Peter Hafner - 15 let

  • sreda 29-maj
  • Kako misliti in živeti svetovni etos odprto izven religioznih sistemov

  • četrtek 30-maj
  • Vlado Miheljak

  • petek 31-maj
  • Operna noč

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Vodnjak na Mudi   
    nedelja, 12. marec 2006 @ 12:49 CET
    Uporabnik: Tatjana Malec

    S tlakovanega Prešernovega trga
    strmi na Mudi simbol Kopra pod nebo -
    Da Pontejev sivi kamniti vodnjak,
    s peranko in vodnim očesom,
    obkrožen s kamnitimi stebri
    in z vencem železne verige
    varuje kamoseško skulpturo,
    nagnjen na starodavni podzemni izvir
    in vodovod z lesenimi cevmi.

    Tu prisluhnem odmevom korakov davnih kultur.
    Slišim topot konjev Benečanov in tujih vojska.
    Čujem glasove istrskih oslov in mul,
    škripanje vozov in pogovore branjevk,
    ki prodajajo olivno olje, fige in vino.
    Pravijo: "Tábot ne bejo ánca framantón ćepoli."

    S skrivno struno iz podnebnih luči
    in s spečim talnim izvirom, z iščočimi očmi,
    vodnjak že stoletja gleda sence mimoidočih
    in podzemna voda boža mediteransko nebo
    s hrepenenjem, da odžejala bi svoje ljudi.

    Gledam renesančna mestna vrata Muda
    z obzidjem Sebastiana Contarinija
    Dom kamor me žene srce!
    Hitim skoz ozke ulice s sidrom v nedrih.
    Hitim, hitim, da užijem lepoto svojega mesta.

    Stoletja že prihajajo in odhajajo skozi kamniti svet,
    sem hodijo ljudje po skrlah tlakovanih ulic
    in se ustavljajo ob zidovih duhovne kulture.
    Novim arhitekturam gredo naproti,
    a vodnjak z nedeljivo tekočino podzemnih voda,
    s spomini in dotiki časa obtežen na duši
    tke in vrta globino ležišča iz utrnjenih zvezd,
    velban odznotraj, blagoslovljen odzunaj,
    upehan od ljubezni do mimoidočih ljudi
    in vonja, ki po morju in algah diši.

    Arhetipi zapisov iz vodnjaka o stvareh govorijo,
    da kamni skrivajo izpovedi v njegovih režah,
    shranjene zgodbe, zabeležene dogodke in naključja
    o uničevanju mesta od vojska
    in ateizmu, ki je uničilo mnogo spomenikov
    s krščanskimi zapisi in še o mnogem,
    kar vodnjak nosi zapisano v kamnih,
    iz katerih solze v zemljo z zgodovino polzijo.
    Iz globine talnih voda odmevajo imena
    v zgodovino zapisanih ustvarjalnih ljudi,
    s skrbmi na snežno belih krilih galebov,
    ki si odpočijejo nožice na kamnitih stebričkih.

    Libris prisega na nadaljevanje življenja
    s širokimi odprtimi očmi istrskih ljudi
    »rube za névervat«, vzdihne
    in pove domačinka Lojzki Zavnikovi,
    ki širi bralne navade in neprestano uči,
    da iz izvira vodnjaka človek pije moči -
    znanje, ki usmerja in veliko nauči.

    Stojim pri vodnjaku na Mudi
    in si brišem prah, slepoto z oči.
    Poslušam vodo, ki v njem žubori.
    Diham ga, prisluškujem asfaltni govorici,
    odmevu korakov in se podpisujem
    z dekliškim priimkom na kamen
    preteklih dni. Vodnjak obmolči.
    Me srka vase in se me polašča po plasteh,
    navdihuje mi sanje, podobne skrlam na tleh,
    po katerih stopicam po davnih človeških sledeh.

    Ustavim se ob pročelju romansko-gotske meščanski hiše
    s spominom na mojstra Nikolaja iz Pirana
    in kamnoseka Tomaža iz Benetk. V Loggio zastrmim,
    tam sedem in popijem s prijatelji svoj kapucin.

    Pretorska palača me navdihuje s svojimi kipci
    in mislim na Trg brolo in na tiste zaloge žita,
    ki so jih v slabih letih razdeljevali meščanom.
    Grem mimo rotunde Karmelske matere božje,
    Krstilnice svetega Janeza Krstnika.
    V temenu kupole gledam fresko Kristusa
    Pantokratona in zavijem v stolno cerkev
    arhitekta Giorgia Massarija. Tu prižgem svečo
    za vse rajnke duše in starodavne ustvarjalne može.

    Zavijem v palačo Belgramoni – Tacco
    in vstopim v lapidarij muzeja.
    Odprejo se mi duri in Oliver me pozdravi: Dober dan!
    Listam zbornik 90. jubileja Pokrajinskega muzeja,
    po gotiki, renesansi in starožitnosti mojega mesta.
    Zvijem do baročne cerkve »bratovščine mornarjev«
    in si ogledam slike Nikolajevega življenja iz 17. stoletja.

    Nato se spet vrnem na Mudo in v Librisu
    si kupim knjigo. Se naslonim na stebriček ob vodnjaku
    in uživam sonce in Mudo z veselimi očmi.
    Se sprehodim do morja in nahranim galebe.
    Sončno jutro sije name in me otipa v spominu
    davnih dni in jaz se usedem pod krošnjo platane
    in spijem skoraj vse morje s svojimi očmi.



    "Tábot ne bejo ánca framantón ćepoli". – tokrat ne bodo kupili koruze
    .
    »rube za névervat« - stvari za ne verjeti

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja Tatjana Malec
  • Več s področja * Poezija, pesmi in verzi

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/VodnjakNaMudi

    No trackback comments for this entry.
    Vodnjak na Mudi | 3 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Vodnjak na Mudi

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne nedelja, 12. marec 2006 @ 14:41 CET
    Igor, čestitam prekrasno sliko vodnjaka na Mudi si naredil. Čeprav je bil že večer, si tako osvetlil posnetek, da je izvrstno izpadel. Jutri pošljem posnetek in pesem Librisu in bodo veseli. Sem se čutila v dolžnosti, da nekaj napišem o vodnjaku, sem vedela, da si ga poslikal.

    Lep pozdrav
    Tatjana


    Vodnjak na Mudi

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne nedelja, 12. marec 2006 @ 15:45 CET
    Za koprskimi vrati Muda leži Prešernov trg. Na severni strani trga stoji vodnjak De Ponte, postavljen leta 1666. Pod mostno konstrukcijo, ki jo krasijo štiri piramide s kroglami je vodni bazen v obliki osmerokotnika.Vanj curlja voda skozi dva z maskami okrašena ustnika. Vodnjak združuje renesančne in baročne prvine celostno umetnino. Meščani so ga uporabljali do leta 1898. V začetku 90. let so ga prenovili.

    Glavna kopenska mestna vrata so postavili 1516 leta. Kamnit zunanji okvir je renesančen. Okvir je okrašen s stebri, reliefi in napisi. Na levi in desni strani oboka je relief sonca, ki je simbol mesta.To so edina neokrnjeno ohranjena renesančna mestna vrata v Sloveniji. Za njimi se odpira Prešernov trg, ki ga krasi vodnjak.


    Vodnjak na Mudi

    Prispeval/a: dxty dne ponedeljek, 13. marec 2006 @ 08:07 CET
    Res lepa pesem... nekako sem podoživela trenutke, ko tudi sama stopicam po našem lepem mestu... da bi vsaj kdo razumel, kako je Koper lep...

    Morda dodam še par informacij. Prešernov trg se je včasih imenoval Piazza in ponte (trg pri mostu). Vrata Muda so bila namreč glavna vhodna vrata, na katerih je bil dvižni most (ponte). Če človek natančno pogleda, še danes vidi luknjici, skozi kateri je tekla veriga. Na fasadi sta tudi dva leva - simbola Beneške republike, del katere je bil Koper od 1278 do 1797. Zanimivo je ime - vrata Muda:) Ni hrvatizem:) Muda je namreč izraz iz beneškega narečja, ki pomeni davek. Še danes se nahaja na meji med Furlanijo Julijsko Krajino in Benečijo most, ki se imenuje ponte della muda. Torej gre za staro besedo, ki je označevala davek, ki so ga plačevali obiskovalci ob vstopu v mesto - mostnina (ali bolj moderno cestnina).

    Vabljeni, da se sprehodite po koprskem mestnem jedru...


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,60 seconds