Dvajset let po prvem svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju so se voditelji držav znova zbrali na Konferenci Združenih narodov o trajnostnem razvoju. T.i. Konferenca Rio+20 je velika priložnost, da se svet močneje zaveže k udejanjanju načel trajnostnega razvoja v praksi. K slednjemu lahko močno prispeva tudi šport kot edinstveno področje človekovega delovanja, ki vedno znova pritegne široke ljudske množice.

Leta 1992 je v Riu de Janeiru potekal prvi vrh o trajnostnem razvoju, ki je sprejel načela trajnostne družbe:  spoštovanje občestva življenja in odgovornost zanj, izboljševanje kakovosti človekovega življenja, ohranjanje vitalnosti in pestrosti Zemlje, korenito zmanjševanje izčrpavanja neobnovljivih virov, upoštevanje nosilne sposobnosti Zemlje, spreminjanje osebnega odnosa in ravnanja, usposabljanje skupnosti za samostojno in odgovorno ravnanje z okoljem, oblikovanje državnega okvira za povezovanje razvoja in ohranitve ter ustvarjanje svetovnega zavezništva. V Riu 1991 so med drugim sprejeli Agendo 21 – načrt za uveljavljanje družbeno, gospodarsko in okoljsko trajnostnega razvoja.

V športu so pomen razvoja v trajnostno družbo prepoznali že kmalu, saj je Mednarodno olimpijsko gibanje že leta 1995 po vzoru konference v Riu sprejelo »Agendo 21 za olimpijsko gibanje« (The Olympic Movement’s Agenda 21). Dokument predlaga vodila za dejavnost olimpijskega gibanja oz. članic gibanja, ki naj bi odigrale aktivno vlogo v trajnostnem razvoju našega planeta. »Agenda 21 za olimpijsko gibanje« se dotika tako okoljskega kot tudi širšega, družbeno – ekonomskega vidika trajnostnega razvoja.

Poudarja nujnost integracije konceptov trajnostnega razvoja v oblikovanje športnih politik. Na okoljskem področju med drugim izpostavlja pomen ohranjanja biodiverzitete in krajine, trajnostnega upravljanja z vodo in odpadki, trajnostne mobilnosti, prehrane in energetike. Poleg tega opozarja na pomen vključenosti vseh družbenih skupin, varovanje zdravja in spremembo potrošniških vzorcev obnašanja.

Športni dogodki kot medij, ki pritegnejo veliko množico ljudi, so lahko pospeševalci trajnostnega razvoja. Prinesejo dolgoročne spremembe v delovanju posameznikov in organizacij. V Umanoteri,  Slovenski fundaciji za trajnostni razvoj, zato izvajajo inovativni projekt ČISTA ZMAGA. V okviru projekta med drugim svetujejo pri izvedbi treh pilotnih športnih dogodkov v različnih slovenskih regijah.

Informacije o projektu Čista zmaga: Gaja Brecelj, Umanotera, 01 439 4895, gaja@umanotera.org
 
Projekt je podprt z donacijo Švice v okviru Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji.