Čeprav Slovenija primerjalno nima optimalnih pogojev za izkoriščanje vetrne energije, pa je v nekaterih območjih veter dragocen sestavni del mešanice obnovljivih virov. Umeščanje vetrnih elektrarn v prostor spremljajo pomisleki o ekonomski smotrnosti in okoljevarstveni spornosti. Kljub temu so v zadnjem letu tudi v Sloveniji zrasle oz. še rastejo vetrnice, ki jih lahko označimo kot dobre prakse gradnje takšnih objektov.

Udeleženci dogodka, ki je potekal v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, so si ogledali vetrnico v Dolenji vasi pri Senožečah in spoznali načrte za gradnjo vetrnice na Razdrtem. Projekt Slovenija znižuje CO2: dobre prakse poteka v okviru partnerstva med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom pri komuniciranju evropskih vsebin.

Vetrnica v Dolenji vasi pri Senožečah je bila postavljena v oktobru 2012, umeščena je na rob področja NATURA 2000. Investicija je po besedah Janeza Korošca iz podjetja Alpe Adria Energija znašala 3,2 milijona evrov, od tega je bilo cca 75 - 80 odstotkov stroškov za napravo samo. Vetrnica s premerom rotorja 71m ima nazivno oz. obratovalno moč generatorja električne energije 2,3 MW. Na osnovi dvoletnega monitoringa potenciala vetra je bila določena letna količina proizvedene električne energije 4,5 GWh oziroma 1.100 kWh na leto na m2 površine, ki jo opiše rotor. Ocenjeno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov vetrnice  je 2.475 ton letno. Korošec je napovedal, da naj bi na istem območju v prihodnosti postavili še tri takšne naprave.

Vetrnica na Razdrtem je v načrtovanju, investitor Aleš Pučnik (MVO Razdrt d.o.o) je pridobil potrebna soglasja in načrtuje postavitev vetrnice spomladi 2014. Ta vetrnica bo nekoliko manjša (nazivna moč 900 kW, premer rotorja 44 m). Za lokacijo vetrnice Razdrto je bila ugotovljena povprečna letna hitrost vetra 6,43 m/s, kar omogoča delovanje vetrnice z nazivno močjo 1.800 ur na leto in proizvodnjo električne energije 1,67 GWh letno. Ocenjeno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov je vetrnice 920 ton na leto.  Pučnik je strošek investicije ocenil na 1,1 milijona evrov, pričakuje, da se mu bo povrnila v šestih do sedmih letih.

Obe vetrnici prinašata izkušnje glede umeščanja energetskih naprav v prostor in sodelovanje akterjev v tem procesu. Oba investitorja sta včeraj močno poudarila, da je za uspeh projekta nujno informiranje, sodelovanje in odprt dialog z lokalno skupnostjo, na območju katere naj bi vetrnica stala, in tudi z drugimi deležniki. Na posvetu so govorci in udeleženci izpostavili, da možnosti za prenos prakse oz. nadaljnjo postavitev vetrnic v Sloveniji so, a so omejene na področja z dovolj velikim potencialom vetra, ki niso občutljiva z vidika ogrožanja narave.

Delež obnovljivih virov energije v skupni rabi energije je v Sloveniji leta 2011 sicer znašal 13,2 odstotka, delež električne energije iz obnovljivih virov pa 26,2 odstotka. V skladu s podnebno-energetskim svežnjem EU iz leta 2008 naj bi Slovenija do leta 2020 dosegla četrtinski delež obnovljivih virov energije  v končni porabi energije. Napredek na področju obnovljivih virov energije v Sloveniji je zelo opazen. Še vedno sta najpomembnejša obnovljiva vira les in vodna energija. Na področju izkoriščanja vetrne energije pa je naša država v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi državami še na samem začetku - leta 2010 je delež vetrne energije na območju EU znašal 7,7 odstotka.

Gradivo z dogodka in več informacij najdete na spletni strani Slovenija znižuje CO2:
http://www.slovenija-co2.si/index.php/dobre-prakse/trajnostna-energetika/v-sloveniji-gradimo-vetrnice

Informacije: Karmen Kogoj Ogris, 031 540 534, 01 439 71, karmen@umanotera.org