Ko v zraku vonjaš svežino in čutiš nežen vetrič, ki se igra z teboj, občutiš življenje, ko zazreš se pred seboj in vse ti je odprto.

Vdihneš na polno in se podaš po svojih poteh. Pogumno zakorakaš po začrtanih stezah, ki te vodijo skozi izkušnje in spoznanja, ki sam jim postavljaš meje.

Življenje komaj začenjaš zajemati na polno in spoznavati vse kotičke kjer se ljubezen lahko skrije, v vsem vidiš le dobro. Pred teboj so vsi načrti za tisti jutri, ki ga pričakuješ z tem pa pozabljaš na ta danes, ki ga živiš. Nikoli ne pomisliš, da si ti tisti, ki mu je usoda dala zadnji hladni dih in mu ukradla prihodnost.

Življenje od tebe terja največje plačilo in ne sprašuje ali se z ti z tem strinjaš. V hipu sekunde spoznaš, da si minljiv v trenutku, da pred teboj ni več tistega, kar odlašaš na jutri.

Mogoče je res, da imaš tisti hip pred seboj v mislih samo tiste stvari, ki si so ti osrečile preteklost. Kaj pa tiste stvari, ki si se jih bal sprejeti, da bi imel prihodnost??

A je ostalo dovolj časa, da se jih spomniš??
Časa ni več. Ni več prihodnosti. Ni več jutri.

To smo mi vsi, ki odlašamo na jutri in pozabljamo da živimo danes. Jutri nam ga lahko usoda iztrga iz dosega rok.

Strga nam lahko radost, ljubezen, življenje, ...in kaj smo potem mi, ki se bojimo živeti?, kaj smo? v času v katerem moramo umreti.

Res kruto je to, da ti vzame usoda čas, ko si ravno začel spoznavati kaj pomeni živeti. Ni pravično, da si moral tako mlad umreti, ko si ravno začel odraščati in na polno živeti. Upam, da si imel tisti hip dovolj časa, da si si uspel priklicati trenutke, ki so ti polnili srce in da ne obžaluješ nič kar si preložil na jutri.

Res mi je hudo, ker te ne bom videla kako odraščaš in zoriš. A v mojem spominu boš vedno ostal kot svarilo, nikoli ne pozabi za danes živeti, ker usoda je tako nepredvidljivo kruta in je ne zanima kaj si imel planirano za jutri.

Življenje je eno.
Tako, da vdihnimo ga na polno, kakor zrak napolni naša pljuča. Strašljivo je pomisliti na to kaj vse prelagamo, češ saj bomo že jutri. Ne izkoristimo tega kar imamo danes. Kaj bi naredil drugače, če bi vedel da te jutri več ne bo??

Dobro vprašanje na katerega si vsi zatiskamo oči, saj češ, nikamor ne bomo šli jutri.

Doživljaj in občuti stvari, ki te osrečujejo, ki ti dajo pomen živeti, ne zavračaj občutka sreče, postavi se na prvo mesto saj nihče drug se ne bo namesto tebe. Ti si tisti, ki je pomemben, ti si tisti, ki živi ta hip.
Dovoli si živeti ne trpeti, dovoli si ljubiti, osrečevati sebe in druge. In ko doživiš jutri in pojutrišnjem....veseli se.